Pravi so-zdravilec najprej ozdravi, in potem pomaga vsem.
Moram povedati, da je to predstavljeno zelo ozko, vendar na vsakemu od nas je, da temu omogoči pravo osnovo in obliko, v celostnem smislu, potem to dobimo kot razodetje katerega del postanemo.
Ko smo zavestni lahko opazimo dvoje razhajanj.
Prvo potek bom opisal drugi se lahko z odprtim srcem, povsem samostojno dojame.
Kakšna velika razlika v tem dvojem, poteku in razodetju.
Prvo že v začetni fazi, aktivira razburjenje, ki vse bolj narašča nervozo in nezadovoljstvo obsojanje in jezo.
Kaj šele ko preide v samodejnost.
Zakaj čemu je namenjen ta drugi potek?
Da, najprej ozdravimo sami sebe.
Edino to, res udejanjeno, je enotnost vseh velikih zdravilcev.
Treba je razumeti, da je njihova veličina samo v tem, da so ozdravili sami sebe najprej, da v skladu s tem živijo in pomagajo človeštvu, živalim in naravi in v ničemur drugem.
-Pasti ko se začnemo spreminjati.
Idealizacija, češ ljudje nam hočejo dobro.
Ljudem v veliki večini, je mar kar bi oni radi.
V to obrnejo,- (Velja kjer je tako, kjer to ni zabloda in je neizpodbitno res)-, kaj bi v skladu s tem bilo dobro za nas, in včasih tako zelo umetelno dodelano, da je začetni namen tega popolnoma zakrit in zabrisan, naš omejen prostor svobode izbire, pa uporabijo, da le to uveljavijo.
Popolnoma v mnogih primerih, ne da bi to hoteli, jim je vseeno, če bomo imeli. Npr. zaradi tega več let, ali pa vso življenje bolečine v križu.
Ali pa, če bo zaradi tega, vso naše življenje potekalo narobe.
Včasih pridejo kasneje kjer je to zelo očitno obsodbe, ki nič ne pomagajo, vendar, ker se tega ne da popravit, to ljubezen zamolči, kar je druga ljubeča varianta do sebe ali do drugih, človek raje ne ve od česa je zbolel, ker ima tako zelo rad, vendar ali je dovolj modro in ob pravem času in narejeno tako, da se res take osnove na pravilen način odstranijo, je pa seveda očitno da ni.
Kako bi ozdravili, če in dokler, to sami drugim počnemo ali omogočamo, s tem pa tudi sebi.
To velja v vseh ozirih.
Celo s temi, ki nam to počnejo, je rešitev v popolnoma pravi zavestnosti, drugače se vse sprevrže v kdo ve kaj.
Zavestnost pravo ravnanje, kako je to v resnici nevredno človeka, ki ne da to obsoja ali v ljubeči varianti dovoljuje, celostno složno odstranjevanje tega v sebi kod vsak pošten zdravilec.
Največja večina, ki so se v tem rodili, ali se v to vrnili, ali nastali kot novo bitje, so zaradi podleganja temu, v samo zavajanju ali podleganju lažem te pasti, v sebi in zunaj sebe, tako zelo so-dodelali.
|