Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20250128101530409

Pripravite akcijski načrt EU za rastlinsko hrano do 2026! torek, 28. januar 2025 @ 10:15 CET Uporabnik: Sonce Poziv več kot 130 organizacij evropskemu komisarju za kmetijstvo in hrano Več kot 130 organizacij, ki zastopajo kmete, zdravstvene strokovnjake, potrošnike, zagovornike dobrobiti živali in okoljske interese, je pozvalo evropskega komisarja za kmetijstvo in hrano, Christophea Hansena, naj do leta 2026 pripravi akcijski načrt EU za rastlinsko hrano. Skupine, vključno s 30 nacionalnimi organizacijami (tudi Zveza potrošnikov Slovenije) ter evropskimi in mednarodnimi telesi, se pridružujejo naraščajočemu soglasju, ki izhaja iz Strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva EU lani poleti, kjer je že bila priporočena priprava akcijskega načrta. Med podpisniki so krovna potrošniška organizacija BEUC, EPHA, Greenpeace, Birdlife, EEB, IFOAM in Freshfel, pismo pa poziva k akcijskemu načrtu, ki bi okrepil celotno verigo rastlinske agroživilske proizvodnje, od kmeta do potrošnika, z osredotočenostjo na rastlinsko hrano kot del rešitve. V pozivu poudarjajo šest področij, kjer bi bil akcijski načrt za rastlinsko hrano v pomoč: - doseči strateško avtonomijo pri preskrbi z beljakovinami; - ponuditi kmetom nove poslovne priložnosti; - izboljšati zdravje potrošnikov; - zaščititi podnebje in okolje; - prihraniti denar potrošnikov; - okrepiti usklajenost politik. Podpisniki želijo, da razvoj načrta postane del Vizije prihodnosti kmetijstva in hrane, ki naj bi bila predstavljena že konec letošnjega februarja. Akcijski načrt bi lahko dobil navdih po danskem akcijskem načrtu za rastlinsko hrano, pri čemer organizacije trdijo, da bi bila rastlinska hrana v enakovrednem položaju z živinorejo, kar bi okrepilo avtonomijo Evrope in podprlo diverzifikacijo za kmete. Eric Gall, namestnik direktorja IFOAM Organics Europe, je dejal: »Proizvodnja rastlinskih beljakovin z ekološkimi in agroekološkimi metodami proizvodnje je popoln recept za maksimiziranje zdravstvenih in okoljskih koristi rastlinske hrane. Kmetje bi prav tako lahko imeli koristi od diverzifikacije svoje proizvodnje z uvajanjem novih pridelkov, še posebej, če bi bila ta preobrazba podprta s finančnimi spodbudami, ki bi kmete nagrajevale za zaščito ekosistemskih storitev.« Agustín Reyna, generalni direktor BEUC, Evropske potrošniške organizacije, je poudaril, da mora EU z ambicioznim načrtom spodbujati prehod na trajnostno prehrano, pri čemer morajo rastlinska živila postati privlačna in dostopna za ključne akterje - potrošnike. Dodal je, da so takšne spremembe nujne za oblikovanje bolj trajnostnega prehranskega sistema. Matjaž Pirc, strokovnjak za prehrano z Zveze potrošnikov Slovenije, pa ob tem izpostavlja, da ima dostopnost hrane ključno vlogo pri prehranskem vedenju ljudi: »Potrošniki najpogosteje izbirajo živila, ki jih zlahka najdejo na policah in so cenovno ugodna. Če rastlinska hrana izpolni te pogoje, bomo odstranili eno od največjih ovir na poti do bolj zdravih in trajnostnih prehranskih vzorcev.« Organizacije v zvezi z akcijskim načrtom za rastlinsko hrano izpostavljajo tudi koristi za uporabo zemljišč in okolja. Zdaj je kar 71 odstotkov vseh kmetijskih površin v EU namenjenih proizvodnji živalskih proizvodov. Rastlinska hrana potrebuje približno štirikrat manj pridelovalnih zemljišč, zato bi povečana poraba takšnih živil povečala proizvodnjo hrane, vrnila prostor naravi in Evropa bi pridobila večjo avtonomijo, saj se trenutno dve tretjini visokobeljakovinskih krmil za živali uvaža iz tujine. Povečana poraba rastlinske hrane bi močno zmanjšala pritisk na svetovne gozdove, koristila podnebju in prispevala k čistejšim tlom, zraku in vodam. Niklas Oppenrieder iz PAN, združenja zdravnikov, ki je podpisalo pismo, je zaključil: »Slaba prehrana je pomemben dejavnik pri bremenu bolezni v EU in velik strošek za nacionalne zdravstvene proračune. Akcijski načrt za rastlinsko hrano bi bil odličen preventivni ukrep, ki bi pomagal uravnotežiti naše prehranjevalne navade in nasloviti pomanjkljivo uživanje stročnic, sadja in zelenjave.« Vir: www.zps.si/ Komentarji (0) www.pozitivke.net