Zaščitena označba porekla in oznaka Izbrana kakovost Slovenija
Oznaki se od prostovoljnih navedb razlikujeta po tem, da sta predpisani izključno za živila, ki so v celoti slovenskega porekla, torej »od polja do mize oziroma od hleva do vilic«, po natančno določenih pravilih.
Zaščitena označba porekla
Zaščiteno označbo porekla imajo živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Označba je podprta s shemo kakovosti, ki natančno predpisuje uporabo surovin in postopke pridelave, ki se nanašajo na točno določeno geografsko območje. Proizvodnja teh živil je geografsko omejena.
Več o zaščiteni označbi porekla izveste na spletni strani Moja super hrana. https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/zascitena-oznacba-porekla/
Izbrana kakovost - Slovenija
Slovenska nacionalna shema zaščitenih izdelkov, imenovana Izbrana kakovost - Slovenija, je shema certificiranja za živila, ki so v Sloveniji tako pridelana kot tudi predelana. Za pridobitev certifikata morajo živila izpolnjevati višje standarde kakovosti, ki presegajo osnovne zahteve. Certifikacijski organi opravljajo tudi redno kontrolo v obratih pridelovalcev in predelovalcev.
Več o shemi Izbrana kakovost - Slovenija izveste na spletni strani Moja super hrana.
https://www.nasasuperhrana.si/za-potrosnike/sheme-kakovosti/izbrana-kakovost/
Kako mora biti označeno poreklo mesa?
Navedbe porekla so zakonsko opredeljene na različne načine:
- pri govejem mesu mora biti označena država rojstva, reje, zakola in razseka mesa,
- pri svinjskem mesu, perutnini, ovčetini in kozjem mesu mora biti označena država reje živali,
- za vse sveže meso pa velja, da mora biti označena država, kjer sta bila opravljena zakol in razsek mesa.
Navedba »slovenska govedina« ali »meso je slovenskega porekla« pomeni, da je »od rojstva do zrezka« meso iz živali slovenskih rejcev in predelano pri slovenskih podjetjih ali mesarjih, torej gre za meso slovenskega porekla od hleva do vilic. To velja za govedino, ne pa tudi za svinjino, perutnino, ovčetino ali kozje meso, kjer slovensko poreklo sicer pomeni, da je bila žival vzrejena v Sloveniji, ne pa nujno tudi rojena.
Kako mora biti označeno poreklo sadja, zelenjave in rib?
Obvezne navedbe so lahko različne glede na vrsto živila, in sicer:
- sveže, nepredelano sadje in zelenjava: obvezna je navedba države pridelave,
- ekstra deviško in deviško oljčno olje: na označbi mora biti navedena država, v kateri je bilo olje pakirano, ne glede na to, ali gre za državo članico EU ali za uvoz iz tretjih držav (izven EU),
- sveže ribe: obvezna je navedba imena predela morja (ali številke FAO za predele morij), kjer je bila riba ulovljena, za sladkovodne ribe pa je obvezna oznaka porečja.
Kako mora biti označeno poreklo jajc?
Skladno z zakonodajo mora biti označeno vsako posamezno jajce. Začetna številka označuje način reje kokoši nesnic, sledita oznaka države porekla v skrajšani obliki (za Slovenijo je to SI) in registrska številka proizvajalca.
Kako mora biti označeno poreklo medu?
Na embalaži medu mora biti navedena država porekla ali izvora, v kateri je bil med pridelan.
Če je bil pridelan v več kot eni državi članici Evropske unije, v državi, ki ni članica Evropske unije, ali oboje, se lahko oznaka države porekla nadomesti z eno izmed naslednjih oznak:
- »mešanica medu iz EU«,
- »mešanica medu, ki ni iz EU«,
- »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU«.
Pravila glede označevanja porekla medu se bodo sicer v bližnji prihodnosti spremenila na način, da bo obvezno navesti države izvora. Takšen premik k večji transparentnosti pozdravljamo in si ga želimo tudi za druge vrste živil.
# Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije poiščite še druge informacije.
V članku Od kod prihaja naša hrana in kako to preverimo? boste našli tudi informacije o tem, kaj so prostovoljne navedbe, zakaj lahko delujejo zavajajoče in kako zakonodaja ureja označevanje porekla živil.
Vir: www.zps.si/ |