Zdravje se začne v črevesju

petek, 1. november 2024 @ 05:02 CET

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Rastlinska hrana bistveno poveča raznovrstnost mikrobov
Ljudje mikrobiom najbolj povezujemo s črevesjem, vendar je povezan z vsem telesom. Dobro počutje in zdravje se zato začneta v črevesju! Naš sogovornik, molekularni mikrobiolog prof. dr. Aleš Lapanje, nam je osvetlil, kakšno življenje se dogaja tam spodaj v »ceveh«, ki so dolge več metrov, in kako lahko vplivamo nanj.

Raziskovalno deluje v okviru Instituta Jožef Stefan, kjer vodi Laboratorij za koloidno biologijo. Je tudi lastnik Inštituta za metagenomiko in mikrobne tehnologije, v okviru katerega deluje raziskovalni laboratorij iBIOM.

V iBIOM-u analizirajo, svetujejo in pomagajo pri reševanju težav, nastalih zaradi porušenega ravnovesja v črevesnem mikrobiomu. Raziščejo to bakterijsko združbo, prek majhnega vzorca našega blata, in nam na podlagi ugotovitev pomagajo upravljati z našimi bakterijami.

Uspešno so pomagali že več kot petstotim ljudem pri težavah, kot so napihnjenost, zaprtje, driska in bolečine v trebuhu, pa tudi težavam, ki na prvi pogled niso povezane z našim črevesjem, kot so debelost, tesnobnost, depresija, demenca, alergije, sladkorna bolezen, vnetja in avtizem.

iBiom je edini na svetu, kjer vam je uspelo pripraviti unikatno raziskavo po meri vsakega posameznika. V čem je ta unikatnost, prednost vaše raziskave pred raziskavami drugih laboratorijev?
Prvi steber naše raziskave je, da je analiza povsem individualna. Vsak človek ima namreč svojstven mikrobiom. Drugi laboratoriji to delajo na industrijski način. Drugi steber je celostna obravnava človeka, to pomeni, da upoštevamo vse njegove dotedanje zdravstvene izvide. Vsak izpolni vprašalnik o zdravstvenih težavah. Mikrobiom nato pogledamo v detajle.

Tretji steber je, da v mikrobiomu gledamo prisotnost in odsotnost določenih mikrobov, povezave med njimi, njihov metabolizem, ki je specifičen za vsak mikrob ter povezuje mikrobe med seboj in mikrobe s cikli znotraj našega telesa. Vse te podatke nato povežemo s težavami, ki jih ima ta oseba. Vidimo, kaj je v mikrobiomu, denimo, katere hrane oseba preveč zaužije in katere premalo. Pravzaprav vidimo celo njeno zgodovino, kajti v mikrobiomu se kopiči vse, zato lahko iz njega razberemo vse, kar nas zanima, da lahko osebi pomagamo. Preiskava mikrobioma je kot rentgen. In četrti steber je, da stalno sledimo izsledkom najnovejših raziskav s tega področja in te takoj upoštevamo v praksi.

Denimo, nedavno je izšel članek v znanstveni reviji, da so pri Alzheimerjevi bolezni našli povezavo z nekim mikrobom, ki je bil prej neznan. To spoznanje takoj vključimo v našo analizo in rezultat. V vsakega posameznika vložimo ogromno truda, tako da je vsaka analiza neke vrste znanstvenoraziskovalno delo, kar mu na koncu omogoča, da pride do svojega zdravja. Zato tudi raziskava traja dlje časa, kake tri mesece. Do zdaj smo obravnavali kakih petsto ljudi. Laboratoriji v svetu, ki te raziskave delajo industrijsko, toliko obravnav naredijo v nekaj dneh.

Ali osebi potem nudite tudi oporo pri spreminjanju prehrane in mikrobioma?
Da, vsakogar obravnavamo posebej, unikatno, in ga potem tudi dolgoročno spremljamo. To je pa peti steber - da osebo poučimo, kako naj spremeni prehrano, dostikrat kar cel življenjski slog, kako naj te spremembe vpelje v vsakdanjik. In v primeru težav lahko vedno stopi v stik z nami in mu pomagamo. Denimo, na jedilniku Slovencev zelo manjka fermentirane hrane. Ko oseba to začne dodajati v svojo prehrano, ima na začetku težave, na primer napenjanje, saj se začne podirati fino usklajeno delovanje mikrobioma v povezavi s telesom, ki je bil prej v nekem ravnovesju, čeprav je to peljalo v težave. Takrat marsikdo rabi pomoč, nasvete, kako naj te spremembe vpelje počasi, zmerno. Pomagamo prilagoditi celoten življenjski slog.

Kako vidite iz mikrobioma, ali je nekdo zdrav ali bolan? Se to vidi iz vrst bakterij, njihovega števila …?
Iz vsega. Tako kot celostno obravnavamo osebo, celostno obravnavamo tudi mikrobiom, spet v povezavi z njenimi težavami. Če je pestrost bakterij nizka, je to prvi znak, po katerem vidimo, da se nekaj dogaja. Drug problem je, če je pestrost bakterij prevelika, pa oseba ni vegan. Ko potekajo določeni vnetni procesi, imamo lahko nagnjenost k večji razrasti različnih vrst bakterij. Lahko gre za veliko pestrost slabih bakterij. Tudi tu pride v ospredje prednost individualne obravnave, ker lahko preverimo, v kakšnem okolju oseba živi in kaj se z njo dogaja.

Na primer, gospa je imela zelo povečano razrast bakterij, ki so odporne na živo srebro. Poklicali smo jo in povedala je, da uživa veliko določenih rib. Nekatere ribe lahko kopičijo ogromne količine živega srebra. Po analizi jih je opustila in spremenila jedilnik. V zadnjem času velikokrat opazimo razrast bakterij, odpornih na antibiotike. V mikrobiomu se pravzaprav vidi celotna zgodovina za več let nazaj, kakšno hrano je oseba jedla in kaj je bilo v njej, tudi denimo pesticidi.

Ali z raziskavo blata prepoznate oziroma predvidite bolezni, ki bi se lahko razvile v prihodnosti?
Imamo določene skupine bakterij, na katere smo posebej pozorni. Če jih zaznamo, skušamo osebo napotiti na druge medicinske preiskave. Prek mikrobioma vidimo indice, da se v telesu nekaj dogaja. Pri bolnikih, ki so preboleli raka ali pa imajo potencial, da bi se pri njih razvilo kaj takega, ne samo na črevesju ampak tudi drugje, je dostikrat profil bakterijske združbe tak, da je sicer raznolik, ampak je vrstna zastopanost razporejena izredno enakomerno.

Pri zdravih ljudeh je mikrobiom tak, da imajo neko bakterijo v večjem številu, okoli nje pa se zgradi združba, ki je zaradi metabolizma in metaboličnih povezav v manjšem številu. Če pa je vsepovsod isto, je to znak, da je nekaj zelo narobe. Zato je zelo pomembno, da vemo, kaj človeka tare, kakšne težave zaznava, da nam da zdravniške izvide. Iz vseh teh podatkov skušamo nato ugotoviti več različic, kaj bi lahko bil problem. Mikrobiom pa nam da odgovor, v kateri smeri je težava in kako naj z njim upravljamo, da bodisi preprečimo nastanek bolezni ali pa diagnosticiramo težave in si povrnemo zdravje.

S čim ga potem upravljate?
S hrano, gibanjem, obvladovanjem stresa. Tako kot imamo črevesno - možgansko os, ko črevesje vpliva na možgane, tako imamo možgansko – črevesno os, ko stres vpliva na mikrobiom. Velikokrat dodatno vprašamo, kako je kaj s stresom.

Verjetno poteka glavna interakcija med nami in mikrobiomom prek telesnih tekočin. Kako pomembna je voda, ki jo pijemo? Kako nanj vplivajo produkti naših žlez z notranjim izločanjem (slina, želodčni sokovi, žolč, sokovi trebušne slinavke, dvanajstnika)?
Za mikrobiom je voda izredno pomembna, enako kot za naše celice. Tudi produkti žlez so zelo pomembni, saj če že v prebavnih sokovih ni dovolj encimov oziroma ti ne delujejo, gre več nepresnovljene hrane v debelo črevo. V debelem črevesu pa je največ bakterij, pri čemer določene skupine spodbudimo k razrastu. Mikrobi živijo v nekem prostoru. Ta naš prostor, črevesje, je povezan z njimi z vsem, kar jim nudi. Ali je to dvig temperature, prebavni sokovi, prisotnost ali odsotnost žolča, vse to spreminja njihove pogoje. Eni se razrastejo, drugi se ne. Vse je povezano eno z drugim. Eni izničujejo druge, eni izločajo snovi, ki drugim omogočajo ali onemogočajo rast … to je zelo zapleten računalnik.

Slišali smo o pomembnosti slepiča kot skladišča »dobrih« bakterij. So morda za ponovno raznolikost našega mikrobioma po jemanju antibiotikov odgovorne tudi bakterijske spore, ki omogočajo ponovno vzpostavitev ravnovesja in so odporne na antibiotike?
Bi rekel, da ne. Mikrobi so po celem našem črevesju. Ko vzamemo širokospektralen antibiotik, jih ne uničimo, naredimo pa velik genocid. Zdrav mikrobiom je treba na novo vzpostaviti.

Ali se to samo vzpostavi ali je treba pomagati s probiotiki in prebiotiki?
Probiotiki ne bodo kaj veliko pomagali. To so laboratorijski sevi, prilagojeni na laboratorijske pogoje. V laboratoriju so lahko popolnoma dokazljivi rezultati njihovega delovanja, da na primer zavirajo rast nečesa, izločajo neke koristne snovi ali onemogočajo razrast patogenov. Ampak nato pridejo v okolje, v naše črevesje, na katerega niso prilagojeni. Že ko se v mikrobiomu soočijo z drugačnim pH, z drugačnimi količinami dostopne vode in vsem drugim, od njih kaj veliko ne ostane. Zato jih je treba pogosto jemati.

Kaj pa je potem alternativa antibiotikom?
Določeni probiotiki lahko zelo dobro delujejo za akutne težave, kot so driske, jemanje antibiotikov in drugo, ampak če želimo ustrezno kolonizirati naše črevesje z mikrobi, pa je najbolj ustrezno uživati fermentirano hrano. Denimo kislo zelje, kislo repo, fermentirane kumare, kombučo, vodni ali mlečni kefir. Mikrobno združbo, ki je bila spremenjena ali celo uničena, je treba zgraditi nazaj. Ne bo se vzpostavila kar sama od sebe. In ti mikrobi morajo imeti tudi ustrezna hranila.

Zelo dobro je, da kak mesec po jemanju antibiotikov pogledamo stanje mikrobiote in pripravimo načrt, kako povrniti zdravo ravnovesje. Ozkospektralni antibiotiki, denimo za glivice na koži, ne naredijo velikega problema. Težava pa so širokospektralni, sistemski antibiotiki. Pravkar smo naredili metodo, da lahko »poskeniramo« vse mikrobe v mikrobioti oziroma poskušamo dobiti vse združbe mikrobov, ki so v črevesju, in potem osebi nudimo hranjenje tega za čas, ko bo to potrebovala, denimo po antibiotični kuri. To je najnovejše, kar smo razvili.

To se pravi, da iz vzorčka blata naredite človeku lastne probiotike, njemu najbolj naravne?
Da, kdor je šel skozi naš program in smo mu pomagali, ima tudi zdravo mikrobioto. Razvili smo metodo, ki temelji na mikrofiltrskih sistemih in agregaciji. Razvijali smo jo kar nekaj let, da smo dobili združbo mikrobiotičnih bakterij, ki med seboj dobro funkcionirajo same zase. Oseba pa se odloči, koliko od te bogatosti želi, da shranimo.

Bolje jih je zajeti čim več?
Seveda. V mikrobiomu imamo poglavitne skupine bakterij, ob katerih se zgradi to jedro, imamo pa potem vse stranske skupine, ki omogočajo preživetje tem poglavitnim. To je zelo povezano. Čim širši del tega zajamemo, lažje se potem to vse skupaj vzpostavi nazaj. Je pa seveda pomembno, da je mikrobiom osebe zdrav.

Koliko dolgo to hranite za človeka?
Kolikor dolgo želi.

Ali imajo mikroorganizmi vpliv tudi na naše mišljenje, čustvovanje, delovanje?
Na nas vplivajo z več vidikov. Najlažje to vidimo, ko imamo na primer drisko ali nas boli trebuh, saj ne moremo nič delati. To je primer neposredne povezave z mikrobioto. Posredne povezave pa so, da veliko mikrobov v črevesju izdeluje ali presnavlja živčne prenašalce. Bakterije v črevesju tvorijo več kot osemdeset odstotkov serotonina. Ustvarjajo tudi snovi, kot so dopamin, gaba, adrenalin, noradrenalin. A to, kar se tvori v črevesju, vključno z živčnimi prenašalci, težko preide možgansko-krvno pregrado.

Ampak v določenih stanjih, na primer pri avtistih, vnetnih spremembah, prisotnosti vnetnih mediatorjev ali pri ljudeh, ki so imeli infarkt, pa ta možgansko-krvna pregrada postane bolj prepustna. Črevesje ima vpliv tudi prek vagusnega živca, ki ga velikokrat stimulirajo mikrobi ali pa lokalni živčni prenašalci. Oživčuje vse organe in ima v črevesju več kot osemdeset odstotkov senzorskih končičev. In karkoli se v črevesju dogaja, je neposredno povezavo z našimi možgani. Avtocesta neposredno do nas.

Ali pri svetovanju upoštevate tudi zdravje ustne votline osebe? Ali lahko škodljivi produkti bakterij, strupov v ustni votlini iz mrtvih zob, kavitacij, vnetij v ustih, ki se izpirajo v slino in nato potujejo po celem prebavnem traktu, škodujejo tudi mikrobiomu?
Zagotovo mu lahko škodujejo. V mikrobiomu vidimo določene mikrobe, ki pridejo iz ustne votline oziroma so povezani z zdravjem v ustni votlini. Dostikrat ljudem svetujemo, naj pazijo na ustno higieno, naj gredo k zobozdravniku in uredijo težave. Še večji problem pa je, da je to, kar se dogaja v ustih, neposredno vezano na kri in gre v naš krvni sistem.

V ustih imamo ogromno biofilmov in ko pride to v krvni sistem in ker so ti mikrobi načeloma povezani z nami, je problem, da jih naš imunski sistem ne odstranjuje oziroma jih ne prepozna kot nek patogen organizem. Velikokrat se pri ljudeh, ki imajo težave v ustni votlini, poškodbo zoba, dlesni, nek vnetni proces ali parodontozo, začne razraščati določena bakterija na srčnih zaklopkah. To povzroči lokalno vnetje, srčna zaklopka neha delovati, začno so težave z delovanjem srca.

Kdaj pride v poštev fekalna transplantacija?
Zavedati se je treba, da je fekalna transplantacija le - transplantacija. Tako kot vsak ne presadi ledvic ali srca, če ima kake težave z njimi, si tudi ne bo vsak presadil črevesnega mikrobioma. Presaditev je zelo tvegana stvar, mikrobiote še bolj, ker o tem še premalo vemo. Pri presaditvi organa vemo, s kakšnimi zdravili moramo vzdrževati imunski sistem, da ga ne zavrne. Fekalna transplantacija je zato priporočljiva le za bolnike, ki so obsojeni na smrt, ko jim črevo, po domače rečeno, razpada. To je skrajni primer antibiotičnih terapij, ko se določena bakterija toliko razmnoži, da povzroča luknje na črevesju. Takrat pa je edina rešitev transplantacija črevesja, ki temu bolniku reši življenje.

Ali kakšen zdravnik že pošlje svojega bolnika k vam na raziskavo blata in potem upošteva izsledke?
Seveda, imamo bolnike, ki jih k nam pošljejo zdravniki, saj to ni izključujoče z medicino. Je pa res, da so zdravniki premalo seznanjeni s to možnostjo preiskave, nekaterim pa se zdi to še znanstvena fantastika, ne znanost. Pokažejo pa veliko zanimanje za to raziskavo zdravniki, ki so jim izsledke pokazale naše stranke, katerim oni sami niso mogli pomagati, s pomočjo te analize pa so rešili težave. Ti zdravniki nato pošiljajo ljudi k nam, navadno so to gastroenterologi, ginekologi in splošni zdravniki, predvsem iz javnih zdravstvenih zavodov.

Kaj bi na koncu priporočili vsem za zdravo in uravnoteženo mikrobioto?
Ne potrebujemo uživati toliko mesa. Ni potrebe, da bi bilo meso pri vsakem obroku ali sploh vsak dan. Rastlinska hrana bistveno poveča raznovrstnost mikrobov. Drugo je uravnoteženost hrane. Ljudje praktično vsak dan jedo enako, imajo enake jedilnike. Hrana naj se ne ponavlja, jedilnik mora biti pester. Ni dobro, da pretiravamo z ogljikovimi hidrati, recimo testeninami, krompirjem, močnatimi jedmi. Če že, jih jemo ohlajene.

Preveč ogljikovih hidratov povzroči preveč enterobakterij v črevesju. Enterobakterije se razrastejo zaradi sladkorja v kombinaciji z maščobo. To težavo ima približno tretjina Slovencev. Enterobakterije pogosto povzročijo, da se imunski sistem prehitro odzove, kar lahko privede do težav, kot so artritis, alergije, slabo počutje, depresija, izpadanje las in razna vnetja.

Bolje je, da jemo po majhnih obrokih in da hrano razdelimo v več kot pet obrokov na dan. Ni potrebno, da je kosilo velik obrok, lahko ga razdelimo na več obrokov. Jejmo veliko zelenjave, surove, kuhane in fermentirane. Če ne delamo veliko fizičnega, nismo športniki, ne potrebujemo veliko beljakovin.

Vsak dan potrebujemo gibanje, vsaj dvajset minut na dan, da se nam dvigne pulz do 100, 120. Enkrat do dvakrat na teden pa si je treba privoščiti nek daljši šport, za uro, dve, tri oziroma po zmogljivosti. Telo deluje podobno kot energetska črpalka. Če ta samo stoji, zarjavi. Pri telesu je enako. Mora se povečati prekrvitev, razširiti žile v vseh organskih sistemih, ne samo centralni sistem okrog centralnih organov, ampak tudi drugje. Izogibajmo se tudi preveč pečeni in zažgani hrani, ki povzroča, da se naše celice hitreje starajo.

Tatjana Svete

»DREKEC«, KI PELJE V ZDRAVJE
Domov dobite malo posodico. V njej pa drobno zajemalkico, v katero bi lahko dali dve, tri glavice vžigalic. Vi pa z njo zajamete majčken košček vašega blata, jo vrnete v posodico in pošljete na Inštitut za metagenomiko in mikrobne tehnologije v Ljubljani, kjer v okviru preiskave iBIOM natančno analizirajo vaš mikrobiom.

Na inštitutu z najsodobnejšimi laboratorijskimi preiskavami ugotovijo, kakšno je življenje v vašem blatu, kakšen je vaš mikrobom: katere bakterije imate v črevesju, koliko jih je, kakšna so razmerja med njimi in kakšen je njihov tip presnove. In kako delujejo in kakšne možne bolezni lahko povzročajo. Ali medsebojno sodelujejo ali tekmujejo.

Rezultate preiskave strnejo v osebni priročnik na trideset do štirideset straneh, da si lahko sami in s pomočjo mikrobioma vzpostavite svoje zdravje. V njem so vse potrebne informacije in napotki, katera hranila vam priporočajo ali odsvetujejo, skratka, kako si lahko prek mikrobov v vašem črevesju pomagate pri zdravju. Poleg tega pa vas strokovnjaki spremljajo ob vsakem koraku pri doseganju vašega zdravja. Več o preiskavah na Ibiom.eu, po telefonu 041/825 182 ali e-naslovu info@ibiom.eu.

PRIMERA
Gradbenik, 57 let: »Pred tremi meseci sem spremenil prehrano po priporočilih vaše preiskave. Načina prehranjevanja sem se držal približno osemdeset odstotkov zaradi narave dela. Je pa razlika glede na prej očitna. Blato je zdaj skoraj vedno konsistentno, ne prihaja več do drisk po obrokih, prav tako je odvajanje postalo normalno. Holesterol je spet v mejah normale. Telesna teža se je zmanjšala za osem kilogramov. Počutje je odlično in mesa sploh ne pogrešam. Ugotavljam, katera hrana mi dela težave.«

Upokojenka, 62 let: »Sem že v programu. Izboljšala se mi je prebava, saj sem imela pred tem štiri mesece diarejo, pred njo pa zastajanje blata, mazljivo blato, kot da se črevesje ne more do konca izprazniti. Izboljšavo čutim v redni prebavi, manj imam mišičnih krčev, prej sem imela nenehno ›muskelfiber‹. Neprestano sem imela gnojne čepe na mandljih, ki so bili popolnoma pordeli. Sedaj so lepo rožnati in le če pride do kake okužbe, se pojavi še kak čep.«

Slika: Prof. dr. Aleš Lapanje z vzorčki blata, ki jih sicer hranijo v zamrzovalniku.
Foto Nik Erik Neubauer

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20241031113811102