Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20241024170929859

Ljubezen do Boga (Intuitivno pisanje) sobota, 26. oktober 2024 @ 05:02 CEST Uporabnik: izak Razsvetljenje je preprosto povedano ljubezen do življenja, oziroma ljubezen do njegovega izvora, kar je eno in isto. Izvoru lahko rečemo tudi Bog, mislim pa tisto temeljno inteligentno silo, ki poganja in podpira kozmos. Ta ljubezen je tudi najvišji smisel našega bivanja in prinese tisti globoki notranji mir in občutek svobode o kateri sanjamo. Tisti, ki so imeli brezskrbno in radostno otroštvo že malo poznajo ta občutek ljubezni do življenja. Kot otroci smo bili nehote predani v skrb staršem in če so bile okoliščine ugodne smo imeli radostno in svobodno otroštvo. Lahko rečem razsvetljenje v malem, dogajalo pa se je na nezavedni ravni. Resnično razsvetljenje pa pomeni, da smo se zavestno predali v skrb življenju samemu, oziroma Bogu, da bi lahko živeli notranji mir in svobodo. Jezus je menda rekel "Pusti vse in hodi za menoj". Odložiti je potrebno navezanost na svojo osebno zgodbo in zaupati tistemu občutku v sebi, ki govori, da je vse tako kot mora biti in da je za vse poskrbljeno. Če je za naš um to slišati precej iluzorno, potem še ni zrel za tak korak. Ego ima pač rad nadzor nad okoliščinami v katerih se počuti varno. Po predaji bi bili pa goli in ranljivi. Nobene vloge, titule ali statusnega simbola ne bi bilo, ki bi nas ščitil. Ravno tako ni nobenih zagotovil, da se po predaji cedita samo med in mleko. Verjetno se ne in lahko se zgodi marsikaj. Vendar vse to lažje sprejmemo, ker imamo skrbne starše nad seboj. Ko smo nekje zgodaj v življenju Bogu obrnili hrbet, je globoko v nas nastala neka praznina. Izgubili smo tisto rdečo nit preprostosti, kot jo imajo lilije na polju. Da bi potem ohranili nek življenjski smisel, je potrebno vložiti veliko truda. Nekateri intuitivni ljudje kljub "uspešnemu" življenju priznavajo, da za uspehom še vedno ostaja neka praznina. Ne da bi se zavedali, naša življenja postanejo beg pred to praznino. Iz generacije v generacijo bežimo bolj in hitreje. Praznina nam diha za ovratnik. Ko se dotakne naših pet se nas poloti tesnoba in depresija. Nekateri bežijo do zadnjega diha, nekaterim pa se uspe obrniti in soočiti z praznino. Ugotovijo, da je tisto kar iščejo in pred čemer celo življenje bežijo, eno in isto. Nekateri ob tem doživijo blažene utrinke, nekateri pa trajno razsvetljenje. Komentarji (0) www.pozitivke.net