Pregled NEPN-ov: ključni dokumenti držav članic še vedno premalo ambiciozni za uskladitev s Pariškim sporazumom
Koalicija nevladnih organizacij v novem poročilu Mind the NECP Gap ugotavlja, da trenutne ambicije razpoložljivih Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) 17 držav članic Evropske unije ne zadostujejo ne samo za doseg zavez iz Pariškega sporazuma, ampak tudi za doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030.

Zadnja verzija slovenskega NEPN-a, ki še ni bil oddan Evropski komisiji, vsebuje nekaj izboljšav, vendar pa napredek kazi ohranitev spodbud za fosilna goriva.

Poročilo, pri katerem je v okviru konzorcija nevladnih organizacij pod okriljem mreže Climate Action Network Europe sodelovala tudi okoljska organizacija Focus, podaja oceno o ambicioznosti in uspešnosti izvajanja NEPN-ov na podlagi sledilnika NEPN. Gre za spletno orodje, ki na podlagi izbranih kazalnikov emisij toplogrednih plinov in energetskih kazalnikov omogoča vizualni prikaz ambicioznosti in izvajanja posameznih ciljev. Na eni strani ocenjuje ustreznost predlaganih ciljev, tako da jih primerja s cilji EU do leta 2030, na drugi strani pa omogoča spremljanje, ali nacionalne vlade izvajajo svoje že sprejete NEPN-e.

Sledilnik trenutno zajema 17 držav članic EU: Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Francijo, Grčijo, Hrvašk0, Irsko, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo in Španijo.

Kakšni so obeti na ravni EU?
Države članice EU so morale Evropski komisiji do 30. junija 2024 predložiti končne posodobljene nacionalne energetske in podnebne načrte. Vendar je bilo do 30. septembra 2024 - tri mesece po roku - predloženih le 11 od 27 končnih posodobitev nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov.

• Države, ki so NEPN oddale pravočasno: Danska, Finska, Italija, Nizozemska, Švedska
  
  
• Države, ki so NEPN oddale z zamudo: Francija, Nemčija, Irska, Latvija, Luksemburg, Španija
  
  
• Države, ki NEPN-a še niso oddale: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija

Analiza sledilnika, zasnovanega v okviru projekta LIFE TogetherFor1.5, se sicer v 17 državah nekoliko razlikuje, a so v splošnem rezultati analize precej zaskrbljujoči. Poročilo Mind the NECP Gap med drugim ugotavlja, da:

• Kljub nekaterim izboljšavam trenutna raven prizadevanj v zadnjih razpoložljivih posodobitvah NEPN ne zadostuje niti za uskladitev z zavezami iz Pariškega sporazuma niti za doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030, kar bi pomenilo kršitev evropskega podnebnega zakona.

• Izvajanje že sprejetih NEPN iz leta 2019 zaostaja. Pri vseh državah članicah, ocenjenih v sledilniku, je zaznati nekatere zaskrbljujoče trende in vrzeli pri izpolnjevanju zavez.

• Na podlagi izkušenj pri pridobivanju podatkov za sledilnik avtorji poročila ugotavljajo, da so v večini NEPN-ov podatki slabo pregledni, kakovost in primerljivost podatkov pa slaba, kar krha verodostojnost načrtov ter dostop do informacij.

Kaj pa Slovenija?
Zadnja različica slovenskega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki je bila po junijski javni obravnavi objavljena avgusta letos, sicer prinaša nekaj izboljšav (npr. nekaj dodatnih in izboljšanih ukrepov) glede na osnutek iz leta 2023, a so podnebno energetski cilji še vedno daleč od skladnih z zavezami iz Pariškega sporazuma.

Najnovejši osnutek predlaga 28-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami, kar je le 1 % nad zavezujočim ciljem EU, in 35-odstotni cilj zmanjšanja bruto emisij do leta 2030, kar je precej pod priporočilom Evropske komisije, ki znaša 55 %. Zadnja javno objavljena verzija načrta določa tudi cilj 55-odstotnega zmanjšanja bruto emisij za leto 2033, ko naj bi zaprli največjo premogovno elektrarno v državi.

Predvsem pa je problematično, da se cilji od zadnje različice iz leta 2023 praktično niso spremenili, čeprav je jasno, da bi se, kot izpostavlja v začetku leta objavljena študija, s pospeševanjem zelenega prehoda v Slovenij med drugim izognili številnim prezgodnjim smrtim, prihranili več milijard evrov in ustvarili najmanj 10.000 novih zaposlitev.

Na področju energetike ostaja eden glavnih problemov slovenskega NEPN-a zelo šibek cilj na področju obnovljivih virov energije - 33 % delež OVE v končni rabi energije do leta 2030, kar je več kot 10 % pod ciljem, ki ga za Slovenijo priporoča Evropska komisija. Pozitiven premik predstavljata izboljšana cilja za zmanjšanje primarne in končne rabe energije.

V zadnjem osnutku NEPN iz avgusta 2024 Slovenija izpolnjuje obveznost iz Direktive o energetski učinkovitost kar se tiče cilja za rabo končne energije (4,32 Mtoe), ne pa tudi za rabo primarne energije (5,98 Mtoe). Čeprav ti posodobljeni vrednosti predstavljata izboljšanje glede na osnutek iz leta 2023, še vedno nista dovolj ambiciozni, saj nobena ni usklajena z najambicioznejšimi rezultati formule iz omenjene direktive. Hkrati pa sta oba cilja daleč od potrebe po zmanjšanju rabe energije, izpostavljene v Pariškem sporazumu - do leta 2040 bi morali praktično prepoloviti trenutno rabo energije.

Nepotrebni vsiljivec: subvencije za fosilna goriva
V luči bližajočega se referenduma glede JEK 2 vse večji problem predstavlja tudi pomanjkanje interesa s strani pripravljalcev za posodobitev dveh v NEPN-u predvidenih scenarijev - scenarija z jedrsko energijo in 100 % na OVE temelječega scenarija, kar močno otežuje informirano odločitev na referendumu. Na eni strani imamo tako trenutno že predvidenega investitorja, ki s pomočjo države zbira vsaj nekatere ključne informacije za scenarij z JEK2, na drugi strani pa neposodobljen scenarij 100 % OVE, ki se praktično ne spreminja že od leta 2020.

Poleg tega veliko nazadovanje v zadnjem osnutku predstavlja precejšnja oslabitev ukrepov in ciljev v zvezi s postopno odpravo subvencij za fosilna goriva v primerjavi z osnutkom NEPN iz leta 2023 in trenutno veljavnim NEPN iz leta 2020. Takšna nepodkrepljena sprememba po izvedeni javni obravnavi kaže, da Slovenija nima resnih namer glede postopnega ukinjanja spodbud fosilnim gorivom.

Taj Zavodnik, koordinator programa Energija v okoljski organizaciji Focus, izpostavlja: ‘’Namesto, da bi prepoznali številne pozitivne družbene učinke pospešenega vlaganja v zeleni prehod, pod pritiski gospodarskih združenj celo šibimo svoje že sprejete zaveze. Namesto, da bi omejena finančna sredstva vlagali v celostne zelene prenove za ljudi, ki si takšnih prenov ne morejo privoščiti, po celi državi spodbujali energetske skupnosti, vsem omogočili dostopen in učinkovit javni potniški promet, se vztrajno iščejo načini, kako kar se da dolgo ta ključna sredstva raje namenjati za spodbude fosilnim gorivom.’’

Celotno poročilo Mind the NECP Gap najdete TUKAJ - Slovenija je obravnavana na straneh 61-63.

Spletno orodje za sledenje NEPN-ov je dostopno TUKAJ.