Ljudem moramo zagotoviti možnost aktivnega sodelovanja pri preoblikovanju energetskega sistema
Letošnja 9. nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti, ki jo organizirata Umanotera in Focus, je bila posvečena energetski preobrazbi in razmisleku, kako naj bo ta zastavljena po meri ljudi.

Energetska preobrazba predstavlja enega ključnih izzivov današnjega časa. Izvedena bo morala biti na način, da bo zagotovila energetsko preskrbljenost prebivalstva in obenem učinkovito naslovila zaostrujočo se podnebno in ekološko krizo. Pogosto se poskuša ta dva cilja prikazati kot nezdružljiva, a na konferenci predstavljeni primeri iz prakse kažejo, da temu ni tako.

V uvodnih besedah je dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere poudaril, da so trenutni tehnološki in gospodarski pogoji za energetske skupnosti boljši kot kdajkoli prej, tveganje pa predstavlja politika. Lastništvo elektroenergetskega sistema je v številnih državah članicah Evropske unije prešlo z nekaj velikih energetskih podjetij na milijone lastnikov - koristi si delijo gospodinjstva, skupnosti, kmetje ter mala podjetja. Demokratizacija oskrbe z energijo sledi padcu cen centralnih tehnologij, bolj dostopna proizvodnja pa pomeni tudi to, da lahko vsem omogočimo električno energijo po dostopnih cenah.

Ko je pred tremi leti nacionalna konferenca o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti potekala pod naslovom “Sončno elektrarno v vsako skupnost”, je bil med gosti okrogle mize tudi dr. Robert Golob, takrat ne več predsednik uprave GEN-i in še ne predsednik vlade, ter se močno zavzemal za solarizacijo Slovenije. Letos pa se je konferenca odvila dober mesec pred napovedanim referendumom o rekordni slovenski energetski investiciji v drugi blok Jedrske elektrarne Krško.

“Namesto da bi se osredotočili na nujne ukrepe, se zdi, da so trenutno vse oči obrnjene k novi jedrski elektrarni, ki bi pomenila izjemno centraliziran razvoj države ter zagotovo manj pozornosti in sredstev za druge slovenske regije. Energetska revščina je vse večji izziv, energetske skupnosti pa lahko ponudijo rešitev tudi ljudem, ki ne morejo vlagati v lastne vire proizvodnje energije,” je v svojem nagovoru izpostavil dr. Sonnenschein.

Pri energetskih skupnostih ne gre samo za način spreminjanja energetskega sistema in boj proti podnebnim spremembam, imajo namreč transformativno moč in predstavljajo nov način samoorganizacije družbe. To je na konferenci izpostavila Maria Santos iz mreže nevladnih organizacij Friends of the Earth Europe in koordinatorka evropske mreže Community Power Coalition, ki že več kot 10 let zagovarja in utrjuje pot energetskim skupnostim in obnovljivim virom energije (OVE) v Evropi.

V energetski preobrazbi morajo imeti možnost aktivno sodelovati tudi ljudje. Po njenih besedah se revolucija že odvija: “Imamo edinstveno priložnost, da zgradimo pravičnejši in enakopravnejši energetski sistem, ki bo res služil ljudem, ne pa velikim korporacijam.”

Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za obnovljive vire energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je predstavil posodobljeni zakonodajni okvir za energetske skupnosti, aktualne razpise ter prihajajoče spodbude za skupnosti OVE in skupnostne projekte OVE, ki jih lahko pričakujemo do konca leta oziroma v naslednjem letu.

Iztok Gornjak, vodja službe za spodbujanje OVE v družbi Borzen, je govoril o pomenu podpornega ekosistema za energetske skupnosti. Predstavil je Borzenov sistem, preko katerega podeljujejo subvencije za investicije v OVE. Predstavil je tudi njihovo kontaktno točko za spodbujanje obnovljivih virov energije in poudaril izjemen interes, zgolj v zadnjem letu so prejeli več kot 2300 vlog za financiranje OVE projektov.

Tomaž Zver, direktor podjetja Kisik in ustanovitelj Sončne zadruge, je predstavil množico sistemov daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, ki jih je zadruga vzpostavila po različnih občinah. V zadnjih letih  širijo zgodbo z energetskimi skupnostmi, v katere vključujejo javne objekte in fizične osebe, Sončna zadruga pa se je z leti razvila v uspešno socialno podjetje z izdatnim kapitalom in dobrim dostopom do financiranja. Poudaril je, da so si ustvarili tudi kapital v obliki zaupanja s strani lokalnih skupnosti, ki zadrugo vedno dobro sprejmejo.

Paula Damaška, predstavnica hrvaške organizacije Zelena energetska zadruga, je izpostavila edinstvene modele množičnega financiranja sončnih projektov, v katerih fizične osebe z mikrokrediti zberejo začetni kapital za naložbo v sončne elektrarne. Testirajo pa tudi inovativne pristope k skupnostnim energetskim projektom, kot so energetski vavčerji. “Sončno elektrarno na vrtcu v Poreču so prek energetskih vavčerjev financirali starši otrok v vrtcu, denar pa bodo dobili povrnjen prek zmanjšanih položnic,” je navedla zanimiv primer.

Dirk Vansintjan, pionir na področju združevanja zadružništva in vetrne energije ter predsednik združenja energetskih skupnosti REScoop.eu je predstavil, kako je lahko zadružna vetrna energija motor lokalne energetske tranzicije na primeru sodelovanja energetske zadruge Ecopower in belgijskega mesta Eeklo. Izkazalo se je, da člani zadruge med drugim porabijo manj energije kot povprečno gospodinjstvo v regiji, kar pomeni, da je zadružništvo privedlo do povišane energetske pismenosti in s tem dvojnega prihranka za prebivalce. Pobudnikom energetskih projektov pa Vansintjan svetuje: “Pojdite med ljudi z nepopisanim listom papirja in projekte razvijte skupaj - lokalni prebivalci morajo imeti ključno vlogo.”

Letošnja konferenca in delo, ki ga opravljajo lokalne energetske skupnosti, kažeta, da je decentralni razvoj mogoč in da nam ni treba čakati na megalomanske projekte, ki se morda nikoli ne bodo uresničili.

Dr. Sonnenschein je v zaključku poudaril, da imamo v Sloveniji veliko razlogov za optimizem, saj nas obdaja obilica obnovljivih virov. Skupnosti imajo svoje naravne vire, delujočo infrastrukturo in institucije ter nenazadnje fantastične ljudi.

• Priročnik za izvajanje skupnostnih projektov in ostali priročniki za izvajanje skupnostnih projektov so na voljo med gradivi.
  
  
• Skupnostne dobre prakse na različnih področjih lahko najdete na skupnem zemljevidu Slovenije: dovoljzavse.si/prakse/.
  
  
• Več o konceptu trajnostnega upravljanja z viri skupnosti in njegovih večplastnih koristih lahko preberete v vodniku Dovolj za vse - skupnostno upravljanje z življenjskimi viri.
  
  
• Video predstavitev 9 korakov do Sončne šole Hrastnik, prvega primera zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji, najdete tukaj.