V času, ko razmišljamo o novi ekonomiji, ki ne bo zasledovala dobička kot končnega cilja, se lahko veliko naučimo od uspešnih podjetij, ki delujejo kot zadruge, fundacije ali zavodi.

Pri tem ne gre za marginalne organizacije z nekaj zaposlenimi. Italijanska zadruga Coop denimo zaposluje na tisoče ljudi. Weleda, ki je tudi organizirana kot fundacija, tudi zaposluje na stotine ljudi in deluje po vsem svetu. Med večjimi je tudi A.Vogel AG, družba, ki je skoraj v celoti v lasti fundacije Alfred Vogel, ki jo poznamo po učinkovitih naravnih zdravilih in prehranskih dopolnilih.

Kaj pomeni takšna organizacijska oblika za delovanje podjetja na današnjem trgu in kaj imamo od tega potrošniki, smo se pogovarjali s prof. dr. Schönslebnom, dolgoletnim  predsednikom nadzornega odbora A.Vogel AG in članom vodstva fundacije Alfred Vogel iz Švice:

Mnogi napačno menijo, da je pri neprofitnih podjetjih cilj poslovati z nič dobička. Tudi sami smo šli skozi to fazo in ugotovili, da je takšna miselnost bližnjica do propada podjetja. Delovati brez rezerve, brez možnosti za razvoj in nagrajevanja dobrega kadra, je tvegano. Tudi zaposleni se v takšni družbi počutijo negotovo in raje gredo tja, kjer vidijo uspeh.

Ustvarjati dobiček ni grešno. Pomembna razlika je v tem, kaj bomo z dobičkom počeli. Mi ga uporabljamo za to, da nadaljujemo poslanstvo Alfreda Vogla.

Kaj v praksi pomeni »uporabiti denar za nadaljevanje poslanstva«?
Situacija na trgu naravnih izdelkov je vsak dan bolj zapletena. Kompleksnih preparatov, ki so sestavljeni iz večjega števila rastlin, dandanes skorajda ni več mogoče registrirati, ker je treba dokazati, kakšen učinek ima določena snov v tej recepturi in zakaj mora biti notri. Sintezni pripravki, ki imajo le eno aktivno učinkovino, so tisočkrat preprostejši za registracijo. Kompleksnost narave pa je prevelika za ozkost obstoječe zakonodaje, zato bodo takšni pripravki obstali le, če jih bodo ljudje sami pripravljali ali zanje zaprosili v svoji lokalni lekarni.

Zato smo se odločili več energije posvetiti temu, kar je bilo tudi za Vogla glavno poslanstvo - ozaveščanje ljudi in širjenje informacij.

Odločili ste se za povsem nov prevod knjige Ljudski zdravnik. V Sloveniji to knjigo poznamo že pol stoletja, Zakaj jo je bilo treba prevajati na novo?
Na žalost so si v starih prevodih prevajalci dovolili preveč sprememb. Voglovi pogledi so za mnoge bili preveč »alternativni«, zato so cenzurirali, kar jim ni bilo povšeči, in celo dodajali osebna mnenja. Zato je bilo nujno narediti prevod še enkrat iz izvirnika. Menimo, da je Ljudski zdravnik osnova, ki bo ljudem omogočila, da si sami pomagajo pri številnih težavah, in je zato nujno, da je prevedena iz nemščine točno po izvirniku. Danes je to še bolj pomembno kot pred desetletji, saj je dostop do takšnih informacij vse bolj omejen.

Strinjam se z vami, da je to ena izmed redkih knjig, kjer najdemo tudi recepture in postopke, kako si pomagati pri bolj zahtevnih stanjih, ki jih danes večina ne zna več reševati brez antibiotikov in drugih agresivnih zdravil.

Prednost Voglovih pripravkov je v tem, da ne zahtevajo kakšne visoke tehnologije za pripravo. Zahtevajo pa razumevanje težave, kakovostne rastline in natančne recepture. V Sloveniji, kjer imate dostop do rastlin v naravi in hkrati verjetno največ ljubiteljskih zeliščarjev na prebivalca v vsej Evropi, me ne skrbi, da številnih pripravkov, ki jih ni več mogoče kupiti, ne bi znali narediti sami.

Vrnimo se na delovanje podjetja A.Vogel AG. Kako ste konkretno organizirani? In kako stimulirate zaposlene, da sledijo temu poslanstvu?
A.Vogel AG je organiziran kot družba, ki je v 95,2-odstotni lasti neprofitne fundacije. V fundaciji ni plačanih delovnih mest, pazimo pa, da so med člani odbora fundacije v večini tudi vodilni ljudje podjetja. S tem zagotavljamo, da so odločitve fundacije življenjske in omogočajo optimalno upravljanje družbe. Smo tudi v stiku z nekdanjimi direktorji, ker modrost in izkušnje, ki so se nabrale skozi vsa desetletja, še vedno štejejo.

Presežke fundacija investira drugače kot bi kapitalistični lastnik. Tudi v neprofitne zadeve, razvoj, raziskave, založbo. Eden od večjih projektov je tudi obnova hiše Alfreda Vogla in zeliščnega vrta v Teufnu.

Takšen način delovanja ima še eno prednost - omogoča, da družba deluje brez dolgov in kreditov, kar pomeni, da nismo odvisni od tekočega financiranja bank, razen za kratkoročne projekte, ki jih hitro zapiramo. Mi lahko trdno spimo. Banke nas ne morejo prevzeti, kot se dogaja z večino podjetij, ki so prezadolžena.

Prednost je tudi to, da ne potrebujemo finančnega direktorja, ki bi se nenehno ukvarjal z bankami, iskanjem denarja … Ne boste verjeli, koliko denarja v drugih podjetjih gre za to in koliko v ceni vsakega izdelka predstavlja plačilo obresti za izposojen denar, garancije, financiranje zalog … Govorimo o ogromnih vsotah denarja, ki danes obremenjuje gospodarstvo in seveda tudi ceno, ki jo plača končni uporabnik.

Denar torej ni težava Kako pa je z drugimi viri? Z dobavami? Kako spremembe vremena vplivajo na vaše dobavitelje?
Naša dobavna pot se začenja v naravi. Če ne dobimo prave arnike ali dobimo samo eno desetino, kako bomo naredili Atrogel? V nasprotju s podjetji, ki delajo s sinteznimi snovmi, je naša proizvodnja zelo občutljiva. Odvisni smo od letne žetve.

Naša največja prednost, da delamo po načelih Alfreda Vogla in uporabljamo sveže rastline v času vse bolj intenzivnih podnebnih sprememb, postaja tudi naš največji izziv.

Da se izognemo izgubam zaradi toče, neurij, poplav in podobnih okoliščin, rastlin ne smemo gojiti le ne eni lokaciji. Namenoma drobimo pridelavo na veliko različnih lokacij, da znižamo tveganje, da bi ostali brez rastlin. To je logistično bolj zahtevno, kot če bi vse, kar potrebujemo, pridelali na eni veliki površini.

Različne lokacije, posebej če so oddaljene, pa ustvarjajo druge zaplete. Kako svežo rastlino v nekaj urah pripeljati od daleč? Včasih to ni izvedljivo, zato moramo delati izvlečke na mestu pridelave, kar pomeni, da potrebujemo na več mestih vsaj del predelovalnih obratov. Druga možnost je, da hitro pripeljemo sveže rastline na sedež podjetja, kar je logistično tudi zapleteno in drago.

Ohranjati svežino je ena od najdražjih zahtev naše proizvodnje. Če se bodo ekstremni vremenski pojavi nadaljevali, bo to vse večji izziv. Ali bodo ljudje pripravljeni plačati za najvišjo kakovost ali bodo raje posegali po izdelkih, narejenih iz posušenih rastlin, ki bodo cenejši, četudi za ceno manjše učinkovitosti, je vprašanje.

Ohranjanje svežine postaja vse dražje. Kaj mislite, zakaj nihče na svetu ne dela zeliščne soli po metodi Alfreda Vogla? Receptura za Herbamare je javna, lahko bi nas kopiral, kdor hoče. Pa ni nobenega. Veste zakaj - ker je postopek toliko dražji in bolj zapleten od konkurenčnih zeliščnih soli, da se tega preprosto nihče ne loti.

Mi delamo tako, kot je to zastavil Alfred Vogel - rastline, zelišča in zelenjavo maceriramo v soli, da ta iz njih potegne nase vse dragocene sestavine, in potem odparimo presežno vodo. Vse dobro ostane ujeto v soli.

In zakaj drugi tega ne počnejo? Ne zveni zapleteno?
Če bi danes začenjali, si tega ne bi mogli privoščiti. Težava s takšnim delovanjem je predvsem v koroziji. Sol in fermentacije skupaj so uničevalci opreme. Prav v tem je največji izziv, kako to delati, da ti ne razžre cevk, posod, tesnil …

Je pa Herbamare razred zase.
Zanimivo je, da je med korono prodaja izjemno poskočila, ker so ljudje kuhali doma in so hoteli najboljše. Zdaj, ko jih ponovno hranijo gostilne in obrati hitre prehrane, je vodilo predvsem dobiček, zato se prodaja tisto, kar je najcenejše.

Kako pa zagotavljate zadostno količino izdelkov navkljub nihanju količin pri pridelavi?
Osnova večine naših produktov so tinkture. Na srečo so te, če so narejene in skladiščene pravilno, zelo stabilne in jih lahko uporabljamo več let. Zavestno pa tudi pridelamo precej več, kot pričakujemo, da bomo lahko prodali, ker v negotovih časih preprosto moramo imeti rezervo.

Podjetja, ki zasledujejo le dobiček, tega ne bi počela, ker bi vse, kar ne bi bilo uporabljeno v določenem času, zavrgla. Če pa je naš cilj predvsem varnost in poslanstvo, potem je takšno dejanje za nas smiselno.

Če ne bi imeli takšnih rezerv, se ne bi mogli prilagoditi desetkratnemu dvigu povpraševanja po zdravilu Echinaforce v času covida-19. To so bila logistično zelo zahtevna leta. Iskali smo in odkupovali ves pridelek s polj z ekološko pridelavo ameriškega slamnika po Evropi.

Da svojim podizvajalcem zagotovimo varnost, smo sprejeli obveznost, da najprej odkupujemo rastline z njihovih polj. Naša lastna pridelava je rezerva in če imajo partnerji dobro letino, bodo naša polja ameriškega slamnika ostala bolj za okras.

Če delaš s svežimi rastlinami, moraš vedno pridelati veliko več, kot zares potrebuješ. Zato takšno delo pa tudi dobički niso primerljivi s sinteznimi pripravki in tega podjetje, ki zasleduje le dobiček, nikoli ne bi počelo.

Hvaležni smo, da smo organizirani tako, da ne odstopamo in se držimo načel Alfreda Vogla.

Avtor: Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net