Po ugotovitvah študije, ki jo je objavil World Weather Attribution, so podnebne spremembe povzročile, da je bilo deževje vsaj za sedem odstotkov močnejše, zaradi česar so mesta prizadele obsežne poplave. Če se planet ne bi segreval zaradi človeškega delovanja, pa bi se možnosti za takšne padavine prepolovile, ugotavljajo znanstveniki.

Ko se je ciklon Boris sredi septembra pomikal nad srednjo Evropo, je Avstriji, Češki, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški prinesel rekordne količine padavin. Močno deževje je majhne potoke spremenilo v divje reke, obsežne poplave so uničile domove, umrlo pa je več kot dvajset ljudi.

V študiji, ki jo je objavil World Weather Attribution (WWA), so znanstveniki primerjali količino padavin, ki so jih v srednji Evropi zabeležili v štirih dneh sredi septembra, s količinami, simuliranimi za svet, ki je za 1,3 stopinje Celzija hladnejši od današnjega. Za toliko se je namreč svet segrel zaradi izpustov fosilnih goriv in uničevanja narave. Človeškemu vplivu so pripisali podvojitev verjetnosti in sedemodstotno povečanje intenzivnosti padavin.

Toda kot so zapisali, so ti rezultati konservativni, saj modeli niso povsem natančni in podcenjujejo količino padavin. "Poudarjamo, da je smer sprememb zelo jasna, stopnja pa ne," so zapisali v študiji. 

Fiziki so dokazali, da vsaka stopinja Celzija segrevanja omogoča, da lahko zrak zadrži sedem odstotkov več vlage. Ali se to res zgodi, pa je odvisno od razpoložljivosti vode v okolju. Deževje v srednji Evropi se je sprostilo, ko se je hladen zrak iz Arktike srečal s toplim, vlažnim zrakom iz Sredozemlja in Črnega morja.

"Trend je jasen. Če bodo ljudje še naprej polnili ozračje z izpusti fosilnih goriv, bodo razmere vse hujše," je za The Guardian ugotovitve študije komentiral Bogdan Chojnicki, podnebni znanstvenik na Univerzi za vede o življenju v Poznanu in soavtor študije.

Raziskovalci prav tako ugotavljajo, da je bilo zaradi ukrepov za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere tokrat manj smrtnih žrtev kot v podobnih poplavah, ki so regije prizadele leta 1997 (114 žrtev) in 2002 (232 žrtev). Hkrati pa so pozvali k še boljši obrambi pred poplavami, izboljšanju opozorilnih sistemov in načrtov za odzivanje na nesreče. 

"Te poplave kažejo, kako drage postajajo podnebne spremembe," je povedala Maja Vahlberg, tehnična svetovalka pri Podnebnem centru Rdečega križa in Rdečega polmeseca in soavtorica študije. "Kljub dnevom priprav so poplavne vode še vedno opustošile mesta, uničile na tisoče domov, Evropska unija pa je obljubila 10 milijard evrov pomoči," je dejala za The Guardian. 

WWA je teden po ciklonu Boris opisala kot hiperaktiven, saj je bilo kar 12 katastrof po svetu, ki so izpolnjevale njihove kriterije za analizo, kar je največ v enem tednu, odkar deluje organizacija. 

World Weather Attribution je projekt akademskega sodelovanja, ki proučuje aktualne ekstremne dogodke in izračune vpliva podnebnih sprememb na ekstremne meteorološke dogodke, kot so vročinski valovi, suše in nevihte. Znanstveniki, ki so vključeni v projekt, so specializirani za to, da izdelajo hitra poročila o človeškem vplivu na ekstremne vremenske dogodke takoj po katastrofi. Študije, ki jih objavijo, uporabljajo uveljavljene metode, a so brez strokovnega pregleda in dolgotrajnih postopkov potrjevanja rezultatov. Cilj je, da se nek dogodek osvetli z znanstvenega vidika, dokler je še svež.

Vir: www.caszazemljo.si