.... popravljamo stvari!

Ena izmed aktivnosti projekta Krožnih skupnosti (Communities go Circular) je bila preveriti, kakšen odnos imamo do popravil ter predvsem, kaj so tisti dejavniki ki nas za popravilo motivirajo ali pa nas od njih odvračajo.

Anketa o popravilih - 2024
Anketni vprašalnik je bil odprt od sredine maja do sredine julija, dostopen pa v spletni obliki. Po svojih kanalih smo ga distribuirali vsi partnerji projekta, za pomoč pri tem pa prosili tudi partnerske organizacije. Skupaj je vprašalnik v celoti izpolnilo 779 udeležencev, od tega 209 (26,82 %) v slovenskem, 148 v hrvaškem (18,99 %), 396 v italijanskem (50,83 %) in 26 v angleškem jeziku (3,33 %).

Slabi dve tretjini anketirancev predstavljajo ženske (65,85 %). Z anketnim vprašalnikom smo v največji meri dosegli populacijo nad 55 let (39,67 %), od 45-54 let (26,83 %) ter 35-44 let (21,18 %). Največ respondentov ima VII. stopnjo izobrazbe (30,55 %), sledita VIII. (18,74 %) in VI. stopnja (16,17 %). 15,02 % vprašanih je odgovorilo, da je njihov povprečni mesečni bruto prihodek na gospodinjstvo 1501-2000 eur, 12,58 % zasluži med 1000 in 1500 eur, 12,45 % pa med 2000 in 2500 eur.

V zadnjem letu je izdelek neslo na popravilo 556 (71,37 %) anketirancev, pri čemer prednjači popravilo oblačil (58,99 %), prevoznih sredstev (56,47 %) in obutve (48,56 %), najmanj pa se anketiranci odločajo za podaljšanje življenjske dobe s popravilom pripomočkov za hobije (6,47 %), dodatkov za dom (7,55 %) in športnih pripomočkov (9,71 %). Na vprašanje, kam nesejo izdelke na popravilo, so vprašani v največji meri izbrali možnost “mojster, obrtnik’, dobra polovica (51,44 %) pa jih je izbrala tudi možnost uradnega servisa. Anketiranci so za popravila v zadnjem letu zapravili povprečno 448,20 eur, pri čemer so opazne razlike med narodnostmi - Italijani so zapravili največ, povprečno 485,80 eur, Slovenci in Hrvati pa skoraj enako: 378,53 eur oziroma 377,89 eur.

Še nekoliko raje, kot da izdelke odnesejo na popravilo, se popravil lotijo kar sami: v zadnjem letu je 80,23 % anketirancev popravljalo stvari na lastno pest (86,65 % Slovencev, 81,76 % Hrvatov in 76,77 % Italijanov). Tudi pri tem vprašanju so anketiranci v največji meri izbrali popravilo oblačil - v zadnjem letu je kar dobre tri četrtine tistih, ki so popravljali sami, popravljalo oblačila. (75,90 %). Visoko so rangirali še pohištvo (52,70 %) in dodatki za dom (44,06 %), najmanj pa se sami lotevamo popravila velikih gospodinjskih aparatov (10,61 %) in športnih pripomočkov (12,05 %).
Večina anketirancev (88,16 %) ima doma orodje, potrebno za popravilo.

Anketa je spraševala še po sprejemljivi ceni in starosti izdelka za popravilo. Pri prvem vprašanju je več kot polovica vprašanih (57,89 %) ocenila, da je sprejemljiva cena odvisna od izdelka, drugi odgovori pa so bili približno enakomerno razporejeni med možnostmi (več stopenj nižje cene in da cena ni pomembna). Podobno je bilo pri vprašanju: Kako star bi bil lahko izdelek, da bi ob okvari razmišljali o popravilu?. Slaba polovica (48,91 %) je izbrala odgovor odvisno od izdelka, dobra tretjina (36,46 %) pa meni, da starost ni pomemben dejavnik.

Osrednji del vprašalnika je bil namenjen testiranju stališč do različnih dejavnikov, ki vplivajo na popravila. Respondenti so za vsako izmed trditev izbrali stopnjo strinjanja na Likertovi lestvici od 1 (sploh se ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam). Trditve za ta del vprašalnika smo za lokalno okolje prevedli in delno priredili na podlagi anketnega vprašalnika raziskave avtorja Nazli Terzioglu (2021).

Najvišje stopnje strinjanja so prinesle trditve: Izdelek ob okvari nesem na popravilo, če/ker … Me skrbi za naraščajočo količino odpadkov, s tem naredim nekaj dobrega za okolje. (4,3), …. Ga potrebujem, redno uporabljam in bi ga rad/a ponovno uporabljal/a. (4,1,) … Je izdelek dobre kakovosti. (4,0) in Vem komu lahko izdelek nesem na popravilo. (4,0). Visoko so rangirale tudi trditve: Izdelek ob okvari popravim sam/a, če/ker …Je izdelek enostavno popraviti. (3,9), … So potrebni materiali in rezervni deli za popravilo izdelka dostopni. (3,9), Izdelek ob okvari nesem na popravilo, če/ker … Je popravljeni del vzdržljiv in se izdelek ne bo spet hitro pokvaril. (3,9), Je prav, da se izdelke popravi, bi se počutil/a slabo, če tega ne bi storil/a. (3,9) in S tem pošiljam ljudem okrog sebe sporočilo in še njih spodbudim k popravilom. (3,9).

Največ trditev z visoko stopnjo strinjanja opisuje tehnične dejavnike, ki vplivajo na popravilo. Respondenti se najmanj strinjajo s trditvami: Izdelek ob okvari nesem na popravilo, če/ker …Končen izdelek ne izgleda, kot da je popravljen, saj se želim izogniti stigmi. (2,6), … S popravilom izdelek naredim močnejši. (3,1), … Lahko s popravilom izdelek naredim bolj zanimiv, ne pokvarim njegove estetske vrednosti. (3,2) in … Popravilo izdelka ne zahteva veliko časa. (3,2).

Odgovori na vprašanje o tem, kaj je Pravica do popravila, so bili skoraj izenačeni: 52,50 % je za izraz že slišalo, od tega največ Italijanov (56,06 %). Anketiranci so izraz največkrat pojasnjevali kot možnost popravila (28,72 %), proizvajalčevo obveznost (23,14 %) in potrošnikovo pravico (22,87 %). 14,63 % anketirancev je omenjalo okoljski vidik, 7,71 % pa zakonodajo.

Velika večina anketirancev meni, da bi znižano stopnjo DDV-ja za popravila morala uvesti tudi njihova država (98,46 %), nekoliko manj (90,50 %) bi jih takšen ukrep tudi spodbudil k pogostejšim popravilom, medtem ko bi boni za popravila spodbudili popravila pri 92,55 % anketirancih.

Respondenti visoko cenijo tudi oceno popravljivosti izdelka: 93,58 % vseh je navedlo, da bi ob nakupu izdelka upoštevali tovrstno oceno izdelka. Si pa razlago te ocene precej različno interpretirajo: Na vprašanje Nekatere evropske države so že uvedle oceno popravljivosti izdelka, ki se izračuna glede na enostavnost razstavljanja naprave, dostopnost in ceno rezervnih delov ter druga merila, specifična za izdelek.

Kaj bi sklepali o popravljivosti izdelka z oceno 3,5 od 10 možnih točk? je dobra polovica (52,14 %) odgovorov omenjala, da je takšen izdelek verjetno slabo/težko/omejeno popravljiv, 42,77 % odgovorov pa, da se takšnega izdelka ne splača popravljati. Več kot 17 % odgovorov je omenjalo, da ne vedo, kako oceniti popravljivost, 4,17 % pa, da za to potrebujejo dodatne informacije. 3,33 % odgovorov popravljivost ocenjuje kot dobro / možno / ekonomsko upravičeno.

Portale, ki promovirajo ponovno uporabo, pozna zgolj slaba tretjina anketirancev (32,86 %).

Zanimalo nas je, ali pri pogostosti popravljanja obstajajo razlike med skupinami: nekoliko pogosteje nesejo izdelke na popravilo ženske kot moški (72,71 % vs. 68,09 %), razlika pa je očitnejša pri starosti: 75,40 % starejših od 55. let je v zadnjem letu neslo izdelek na popravilo v primerjavi s 56,82 % mladih med 25. in 34. letom. Pogostost popravljanja narašča s stopnjo izobrazbe (z izjemo I. in II. stopnje, kjer smo imeli manj kot 10 anketirancev): v zadnjem letu je neslo izdelek na popravilo 58,06 % anketirancev s III. stopnjo izobrazbe in 80,82 % anketirancev z VIII. stopnjo izobrazbe.

Prihodek gospodinjstva prav tako deloma vpliva na popravljanje: v zadnjem letu je odneslo izdelek na popravilo 68,25 % tistih, ki zaslužijo manj kot 1000 eur bruto na gospodinjstvo oziroma 69,39 % tistih, ki zaslužijo med 1000 in 1500 euri. Pri višjih dohodkovnih razredih je bil procent nad 70 % (najvišji, 85,71 % pa znašal pri dohodku med 4500 in 5000 euri).

Preverili smo še razlike med skupinami pri lastnem popravilu. Tukaj se nekoliko bolj aktivirajo moški (81,71 % vs. 79,53 %) in generacije srednjih let (84,24 % posameznikov od 35-44 let in 83,25 % anketirancev med 45-54 let, medtem ko je pri mladih med 25. in 34. letom ter starejšimi od 55 let odstotek približno enak, 76 %). Pri stopnji izobrazbe odstotek ljudi, ki izdelek popravijo sami, narašča od III. (74,19 %) do VI. stopnje (84,13 %), nato pa odstotek zopet prične padati (posamezniki z VIII. stopnjo izobrazbe so v zadnjem letu sami popravili izdelke v 78,08 %). Pri dohodkovnem razredu ni bilo mogoče ugotoviti smiselne povezave oziroma razlike med skupinami.

Avtor: Barbara Kirn

Vir: http://ebm.si/o/sl/