Pljuča sveta so vedno bolj ogrožena. Znanstveniki se bojijo, da se amazonski pragozd vedno bolj približuje točki preloma. Nova raziskava kaže, da čeprav si je v preteklosti ta dragoceni ekosistem po suši z lahkoto opomogel, zdaj vedno bolj trpi zaradi pogostejših in intenzivnejših suš.

Amazonijo je lani prizadela uničujoča suša, opustošili so jo tudi gozdni požari. A gre za trend, ki traja že dlje časa. Amazonski pragozd pa se vedno težje opomore od suše, poudarjajo znanstveniki. Raziskovalci so vedno bolj zaskrbljeni, da se pljuča sveta približujejo točki preloma, ko ne bo več vrnitve.

Nova raziskava, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy od Sciences, preučuje satelitske posnetke vegetacije v Amazonskem pragozdu med letoma 2001 do 2019. Raziskovalce je zanimalo, kako pogostost, intenziteta in trajanje suše vplivajo na izgubo vegetacije v Amazonskem pragozdu, poroča Guardian. 

Podnebne spremembe namreč močno obremenjujejo drevesa in druge rastline, od katerih mnoge umirajo zaradi dehidracije. V preteklosti je imel amazonski pragozd sposobnost, da si opomore od suše. Toda v zadnjem času je okrevanje pljuč sveta postalo bolj počasno. Suše so vse močnejše na jugovzhodu Amazonije in pogostejše na severozahodu, kažejo podatki.

Ugotovili so, da je 37 odstotkov vegetacije v regiji pokazalo trend upočasnjevanja rasti. Medtem ko so se vzorci razlikovali od območja do območja, so ugotovili, da je zelo izkrčena in degradirana jugovzhodna Amazonija najbolj ranljiva za uničujoč prehod tropskega deževnega gozda v drugačen, bolj suh ekosistem, ugotovitve povzema Guardian. Intenzivnost suše je sicer pomembnejši dejavnik kot pogostost suše, čeprav je kombinacija obeh najbolj destabilizirala ekosistem. 

Vodja študije Johanna Van Passel je za Guardian pojasnila, da so drevesa zadnji kazalci prelomnih točk, saj imajo najdaljši življenjski cikel in se s spremembami najbolje spopadejo: "To je grozljiva novica za Amazonijo in svet. Deževni gozd je dom 15.000 drevesnim vrstam, ki pomagajo črpati ogljikov dioksid iz ozračja.

Toda to sposobnost in splošno odpornost gozda slabi podnebni kaos, ki ga povzročajo sežiganja dreves, plina, nafte in premoga."  Raziskava pravi, da je upočasnjena stopnja obnavljanja gozda lahko zgodnji pokazatelj obsežnega propada ekosistema. Zaradi tega me zelo skrbi prihodnost Amazonije, je opozorila Van Passelova. "To je opozorilni znak, da bo v prihodnosti mogoče doseči prelomno točko, če se bodo te suše še naprej povečevale in postajale vse intenzivnejše."

Amazonski pragozd je dom več kot treh milijonov različnih živalskih in rastlinskih vrst, od njega pa je odvisnih tudi več kot milijon staroselcev. Je ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. Kot je za naš portal že pojasnila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, Amazonski pragozd imenujemo pljuča sveta, ker je površina pragozda tam največja: "Po funkciji so ostali pragozdovi podobni, a niso tako obsežni. Boljši izraz bi sicer bil t. i. tamponska cona, to so varnostne cone z neokrnjenimi ekosistemi, ki jih Zemlja mora imeti, da je biosfera stabilna."

Bi pljuča sveta lahko prelomno točko dosegla mnogo prej, kot so predvidevali?
Kot je poročal Euronews, so znanstveniki na Potsdamskem Inštitutu za raziskovanje vplivov podnebja prišli do zaskrbljujočih ugotovitev. Kar 45 odstotkov Amazonskega pragozda bodo do leta 2050 ogrozili naraščajoče temperature, suša, deforestacija in požari. Deli Amazonije so se iz ponora ogljika že spremenili v vir ogljika, kar pomeni, da oddajo več toplogrednih plinov, kot jih vsrkajo.

Kot opozarja znanstvenik Potsdamskega inštituta Boris Sakschewski, je to dokaz, da človek preveč pritiska na regijo, da bi ta lahko dolgoročno ohranila status deževnega gozda. In to je le del zaskrbljujočega problema. Ker deževni gozdovi v zrak prispevajo veliko vlage, ki je osnova za padavine na zahodu in jugu celine, lahko izguba tako velikega gozda zaradi negativne povratne zanke na enem mestu povzroči izgubo gozda na drugem, smo že poročali. 

Amazonski gozdovi so 65 milijonov let kljubovali podnebnim spremembam, vendar je regija zdaj izpostavljena podnebnemu stresu brez primere zaradi suše, vročine, požarov in deforestacije. To spreminja delovanje gozda, ki na mnogih območjih proizvaja manj dežja kot prej, piše Guardian.

Vir: www.caszazemljo.si