Davek na pretirano rabo antibiotikov je, da skoraj ni mogoče najti bakterije, ki ne bi razvila odpornosti proti kateremu izmed razpoložljivih antibiotikov. Tako je zdravilo, ki je pred stoletjem veljalo za najboljšega, kar jih premore sodobna medicina, danes postalo povzročitelj vse večjega števila okužb s smrtnim izidom.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari, da danes zaradi bakterijskih okužb umre več ljudi, kot jih je pred iznajdbo antibiotikov.

Dokler so bili antibiotiki namenjeni zdravju, je še šlo, ko pa smo jih začeli uporabljati zaradi večjega dobička, se je zalomilo. Največji porabnik antibiotikov je danes živinoreja. V razmerah kot v koncentracijskih taboriščih, kar je najustreznejši opis za bivanje večine živali, ki jih danes redijo za hrano, je nemogoče ostati zdrav brez obsežne uporabe razkužil in zdravil.

Trenutno je znano, da veterinarska uporaba antibiotikov presega uporabo pri ljudeh za približno od dvakrat do trikrat. Ostanki antibiotikov se z izločki živali selijo tudi v okolje, zato imajo bakterije velik poligon, na katerem »trenirajo« svojo odpornost proti vsem znanim antibiotikom.

Bakterija Staphylococcus aureus je bila pri tem še posebej iznajdljiva in je razvila odpornost ne le proti meticilinu (od tod tudi ime MRSA), temveč tudi proti drugim antibiotikom - dikloksacilinu, nafcilinu in oksacilinu.

Raziskave kažejo, da je proti antibiotikom postalo odpornih do deset odstotkov bakterij iz te skupine. Če bakterijo gostimo nekje na koži in sluznicah, še vedno ni nevarno. Zaplete se, ko imunski sistem močno upade ali je telo poškodovano (na primer po operacijah) in bakterija skozi rane, diagnostične sonde, katetre … najde pot v kri, srce in druga tkiva. Takrat govorimo o smrtno nevarni bolnišnični okužbi z bakterijo MRSA.

Če je na voljo še kakšna oblika antibiotika, proti kateri bakterija ni razvila odpornosti, imamo srečo. Če je ni, sodobna medicina nima rešitve za zaplete, zato se tudi število smrti, ki jih povzroča MRSA, strmo vzpenja.

Prosim, umijte si roke!
Ta stavek vam v številnih bolnišnicah in domovih za ostarele lahko reši življenje. Odstotek krvnih okužb, ki jih povzroča MRSA, se namreč od države do države zelo razlikuje, predvsem glede na to, koliko osebje v bolnišnicah in domovih za ostarele upošteva higienske standarde.

V Evropi so najbolj varne danske in nizozemske bolnišnice, kjer jih je med vsemi krvnimi okužbami le 1,6 odstotka povzročila MRSA. Na Švedskem je MRSA povzročila dva odstotka okužb, v Avstriji 3,1 odstotka, na Hrvaškem 66,7 odstotka, v Makedoniji pa 80,8 odstotka.

Gre za uradne podatke WHO, med katerimi žal ne najdemo podatkov za Slovenijo. Iz izkušenj v minulih letih vemo, da imamo žal tudi pri nas sramotno visoko statistiko bolnišničnih okužb.

Obetavna pomoč
Na srečo obstaja več naravnih strategij, s katerimi lahko omejimo ali celo zatremo razvoj bakterije MRSA v telesu.

V knjigi Ščepec rešitve smo pisali o močeh cimeta, črne kumine, klinčkov, kopra, koromača, lovorja, muškatnega oreščka, majarona, rožmarina in šetraja, ko gre za bakterije iz rodu stafilokokov. Poprova meta pa je dokazano učinkovita tudi pri bakteriji MRSA.

Tudi propolis je pokazal dobre učinke pri tej bakteriji, posebej če jo ujamete, dokler je še na površini kože in sluznic.

Svojo notranjo obrambo pa lahko natreniramo, da je kos tudi takšnim izzivom. To potrjujejo rezultati raziskave, ki so pokazali, da je urejanje mikrobioma najboljša bližnjica, da uničimo bakterijo MRSA.

Specifični mikroorganizmi namreč izločajo posebne snovi, bakteriocine, ki lahko na različne načine delujejo proti patogenim bakterijam. Nekateri destabilizirajo celično membrano tarčne bakterije, drugi zavirajo sintezo celične stene ali motijo procese znotraj bakterije. Rezultat je vedno enak, patogena bakterija se upočasni ali onemogoči.

To je zelo koristno, ker omogoča zdravljenje okužb brez vpliva na stanje koristnih bakterij.

Učinek so testirali na Multi EM fermentu, ki vsebuje specifične kombinacije 31 sevov efektivnih mikroorganizmov. Poskus in vitro je pokazal, da so izbrani mikroorganizmi zelo učinkovito eliminirali bakterijo Staphylococcus aureus. Delovanje je bilo očitno v pičlih dveh urah. Pri velikem številu pagotenov pa so mikroorganizmi za uničenje zlovešče bakterije potrebovali osem ur.

Zaradi naraščajoče odpornosti bakterij proti antibiotikom potekajo številne raziskave uporabe bakteriocinov kot alternativnih terapevtskih sredstev. Največja prednost takšnega pristopa je, da lahko patogene omejimo ali celo eliminiramo brez kolateralne škode, ki jo utrpimo, če posežemo po sinteznih antibiotikih.

Odpornost proti antibiotikom je ena od glavnih groženj javnemu zdravstvu in razvoju.

Bakterije, odporne proti antibiotikom, so leta 2019 povzročile 1,27 milijona smrti, posredno pa imajo »na vesti« 4,95 milijona smrtnih žrtev na leto. To je več, kot je seštevek vseh vojn, ki se trenutno odvijajo na našem planetu. Vir: WHO

Avtor: Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net