Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20240813130108122

Razstrupljanje - voda ne spere vsega! torek, 13. avgust 2024 @ 13:01 CEST Uporabnik: Sonce Poznate rek: »Voda spere vse, le grehov ne«? Oh, če bi le lahko … Težava je v tem, da je predvsem industrija fitofarmacevtskih sredstev, nesrečna zaradi moči vode, da vse spere, veliko denarja vložila v razvoj spojin, ki preprečujejo, da bi voda z rastlin sprala »zaščitna sredstva«, s katerimi so ta poškropljena. Tudi kozmetična industrija je navdušeno sprejela vse kemične dodatke, ki dosežejo, da ličila ostanejo nedotaknjena ves dan, da je dezodorant učinkovit dva dni, da se barva za lase ne spira, gel za lase pa prenese tudi dež. Navdušeno se jima je pridružila še tekstilna industrija, ki tkanine ščiti pred madeži, kar doseže s tem, da jih obdela s snovmi, ki vodi onemogočijo, da bi se jih »prijela«. Tako smo dobili na tisoče kemikalij, ki jih voda ne more sprati in raztopiti, zato se v vse večjih količinah kopičijo v okolju in tudi v naših telesih. Kako se rešiti vodoodpornih kemikalij Tega, česar ne more sprati dež, ne spere niti umivanje konvencionalne zelenjave. Zagovorniki zdrave prehrane, ki posegajo po konvencionalni zelenjavi in sadju, imajo v telesu več strupov kot tisti, ki uživajo le meso in krompir. Žal to potrjujejo tudi številne raziskave, zato moramo skrb za zdravje začeti z vprašanjem, kako je pridelano to, kar bomo zaužili. Tudi slabih maščob, ki jih pridobivajo z esterifikacijo ali s hidrogeniranjem, ne speremo zlahka. Če bi si lahko ogledali »deponije odpadkov«, ki zato nastajajo in gnijejo predvsem v našem črevesju, bi se zgrozili. Vsaka takšna »deponija« je odlično gojišče za raznovrstne patogene, ki nato nenehno nagajajo koristnim mikrobom, motijo normalno prebavo in netijo vnetja na sluznicah. Prav zato pomlad ni le pravšnji čas za pomivanje oken in generalno pospravljanje našega doma, temveč tudi za temeljito čiščenje telesa. Milo in ščetka Ko gre za hišo, vemo, da potrebujemo čistilo, vodo in nekaj drgnjenja. Enako velja za telo. Milo je mogoče pridobiti iz številnih rastlin, ki vsebujejo saponine, tanine ali kake druge snovi, sposobne topiti snovi, ki so vezane na maščobe. Da peteršilj preprečuje razvoj listerije, salmonele in E. coli ter absorbira njihove toksine, so vedele že vaše babice. O bakterijah resda niso vedele ničesar, vedele pa so, da je treba marinadi za ribe in meso dodati kar nekaj peteršilja. Tudi semena koromača, kumine, koriandra in janeža spadajo med najmočnejše uničevalce toksinov, hkrati pa zavirajo številne patogene, ki grozijo, da bodo okupirali naša prebavila. Ustnatice, kot so origano, žajbelj, majaron, šetraj in timijan, pa so dobesedno mila, s katerimi čistimo črevesje in krepimo jetra. K temu, da se maščobe lažje stopijo in da telo pridela več žolčnih soli, sposobnih pobirati snovi, ki niso vodotopne, pomaga tudi kurkuma. Kako zdrgniti umazanijo? Ko gre za strupe, povezane z maščobami, so najučinkovitejše vlaknine. Te že same, zgolj s tem, ko potujejo skozi črevesje, »ščetkajo« črevesne obloge in jih popivnajo - enako kot vsaka dobra goba. Marsikatera vlaknina lahko nase veže veliko tovrstnih snovi - nekatere celo desetkratnik svoje teže. S tem se poveča tudi njihov volumen, zato so z vsakim nadaljnjim centimetrom poti skozi črevesje še učinkovitejše, saj se čedalje bolje prilegajo njegovim ovinkom. Rezultat je blato z večjim volumnom, s katerim izločimo veliko tistega, česar ne potrebujemo več. Vlaknine imajo še druge koristne vloge - ena od teh je prav to, da blatu pomagajo, da ostane mehko in voluminozno. S tem pospešujejo odvajanje, zato se lahko toksini izločajo iz telesa kot po tekočem traku in ni nevarnosti, da se bodo vrnili v naš krvni obtok, kar se kaj hitro zgodi pri daljšem zaprtju. Tako je idealna formula, ki deluje kot ščetka za črevesje in jetra, prav kombinacija ekoloških zelišč in vlaknin. Poleg tega so vlaknine odlična hrana za koristne mikroorganizme. Če jih dobro hranimo, jim zagotavljamo premoč nad patogeni. Številni koristni mikroorganizmi tudi sami izločajo »detergente« oziroma snovi, ki pomagajo izgnati patogene mikroorganizme in toksine. Katere vlaknine izbrati? Najuporabnejše so vlaknine semen indijskega trpotca, ki imajo izjemno zmogljivost vsrkavanja vode in maščob. Obenem so nevtralnega okusa, zato jih številni uporabljajo pri pripravi brezglutenskega kruha ter kot gostilo za peciva in kreme. Ker vlaknine zapolnijo prebavila in s tem blažijo občutek lakote, so tudi ena od glavnih sestavin številnih dietnih izdelkov. Nekatere so bolj eksotične, denimo glukomanan, druge pa so znane vsem, denimo pšenični otrobi. Odlični viri vlaknin so tudi vsa semena in jedrca. Veliko vlaknin vsebuje tudi zelenjava. Razlika med njimi je predvsem v zmogljivosti vsrkavanja. Pri izbiri vlaknin moremo biti pozorni predvsem na pridelavo rastlin, ki jih vsebujejo, saj je v žitnih ovojnicah veliko več ostankov pesticidov kot v zrnju. Prav zato so žitni otrobi (če niso iz ekološke pridelave) precej tvegano živilo. Avtor: Sanja Lončar Vir: www.zazdravje.net Komentarji (0) www.pozitivke.net