Ko razmišljamo o Evropski uniji, pogosto pomislimo na njene številne probleme - neskončno birokracijo, težave s skupno gospodarsko politiko, težave pri iskanju skupnega stališča o migracijah in ostalih pomembnih zadevah. Ob tem pa pogosto pozabimo na vse prednosti članstva v njej. Med pomembnejšimi so odprava mejnega nadzora, skupna valuta, brezplačne telefonske storitve na celotnem ozemlju EU ter prožnost študija in dela v kateri koli državi članici.

Manj vidni, a vsaj tako pomembni pa so tudi okoljski vidiki članstva Slovenije v EU. V preteklosti so se že izboljšali številni kazalniki rabe virov in stanja narave, nekateri se izboljšujejo, a prepočasi, nekateri pa so se tudi poslabšali. Dvajseta obletnica članstva Slovenije v EU in prihajajoče evropske volitve so odlična priložnost, da se ozremo nazaj in ugotovimo, katere konkretne izboljšave so že bile dosežene.

Izrecni cilj Slovenije ob vstopu v EU je bil namreč doseči vsaj enako raven varstva okolja kot druge države članice, zato je tak pregled toliko pomembnejši. Ali nam je to uspelo? Nekaj odgovorov na to vprašanje prinaša dokument Kakšen zeleni razvoj je EU doslej prinesla Sloveniji? Pregled ključnih sprememb na področju okolja v 20 letih članstva v EU, v katerem je predstavljenih šest ključnih trendov na področju okolja ter njihova povezava s slovenskim članstvom v EU in okoljskim pravnim redom EU.

V Umanoteri smo si v luči naraščajočega nasprotovanja politikam zelenega prehoda ter hkratne nujnosti njegove izvedbe zadali še eno nalogo - pripraviti dokument, ki bo jasno pokazal, da je še kako smiselno stremeti k podnebno in družbeno pravičnejši družbi. Tokrat smo ubrali drugo pot, saj smo si namesto vprašanja, kako do takšne družbe, zastavili preprosto vprašanje, kaj sploh je takšna družba oziroma kako naj bi izgledala.

Družba leta 2050, kot jo opisujemo v dokumentu Pozdrav iz 2050: Kako živimo v trajnostni družbi?, ni družba oddaljene utopične prihodnosti. Če danes pričnemo s pravičnim prehodom - izvajanjem ukrepov, o katerih že leta komunicirajo strokovna javnost, civilnodružbene organizacije ter vse številčnejši kritični posamezniki - je takšna ljudem in naravi prijazna družba še kako dosegljiva.

Prav tako izbrano leto, 2050, ni tako zelo oddaljeno, kot se morda zdi na prvi pogled - kar le še podkrepi nujnost čim hitrejšega sprejemanja potrebnih podnebnih in družbenih ukrepov. Ciljnega leta si nismo izbrali po naključju, saj si je Evropa - in z njo Slovenija - že leta 2019 zadala cilj, da bo do sredine stoletja dosegla podnebno nevtralnost oz. ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Pri tem na eni strani govorimo o formalnih ciljih, na drugi strani pa o konkretnih spremembah, v katere se ti prevedejo. Navsezadnje bo namreč življenje v taki družbi, poleg občutno nižjih okoljskih pritiskov, prineslo tudi višjo kakovost bivanja za vse.

Vir: www.umanotera.org