Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20240813125641384

Katera evropska mesta imajo največ in katera najmanj direktnih železniških povezav? torek, 13. avgust 2024 @ 12:56 CEST Uporabnik: Sonce Ponudba direktnih železniških povezav med evropskimi mesti je slaba, svari nevladna organizacija Greenpeace. Vlaki bi lahko ob obstoječi infrastrukturi povezovali kar trikrat več destinacij. Poudarjajo, da so zato za potnike veliko bolj privlačni letalski prevozi, ki pa neprimerljivo bolj obremenjujejo okolje. Organizacija Greenpeace je pripravila poročilo z naslovom 'Prekinjena povezava', v katerem so analizirali kar 990 linij med 45 evropskimi mesti. Ugotovili so, da je le 114 povezav direktnih. Za 305 povezav so ugotovili, da bi bila med destinacijama mogoča direktna povezava, a ta ne obstaja. Potniki morajo zato prestopati in tako izgubljajo čas. Kot so poudarili, bi bila uvedba direktnih dnevnih storitev ali nočnih vlakov, ki bi vozili največ 18 ur na 305 trenutno neobstoječih progah preprosta in bi glede na novo raziskavo več kot potrojila število neposrednih železniških povezav, ki so na voljo med večjimi evropskimi mesti. Kar še posebej bode v oči, je to, da je med preučevanimi destinacijami skoraj šestkrat več direktnih neposrednih letalskih povezav kot železniških. Kar 69 % od skupno 990 linij je oskrbovanih z direktnimi leti, kar dokazuje, da evropska prometna infrastruktura kljub škodljivemu vplivu letalske industrije na okolje  še vedno spodbuja ljudi, da raje letijo, kot da se na pot odpravijo z vlakom.  Katera mesta imajo največ in katera najmanj direktnih povezav?  Nobeno od mest, ki jih je analiziral Greenpeace, ne izkorišča v celoti svojega potenciala za direktne železniške povezave, ugotavljajo. Tudi na Dunaju, mestu z največ direktnimi železniškimi povezavami (17), direktni vlaki vozijo le na 59 % možnih prog. Glede na obstoječe tire in vozne rede obstaja možnost še za 12 direktnih povezav z vlakom na in z Dunaja.   Za Dunajem so na 'prestolu' mest, ki so najbolje povezana z direktnimi železniškimi povezavami, še München (15 povezav, možno še 14), Berlin (14 povezav, možno še 14), Zürich (13 povezav, možno še 15) in Pariz (13 povezav, potencial za še 16).  Na lestvici mest z najslabšimi direktnimi povezavami pa so se pristale Atene, Lizbona, Priština, Sarajevo, Skopje in Talin, od katerih nobeno nima neposredne železniške povezave s katerim koli drugim večjim evropskim mestom v tej analizi, ugotavlja Greenpeace.   Kaj pa Slovenija?  Analiza je prinesla tudi nekaj ugotovitev za Slovenijo. Pet analiziranih mest je mogoče doseči z direktnim vlakom, medtem ko bi lahko z vlakom v manj kot 18 urah dosegli 27 mest, če bi povezave obstajale. Samo dve analizirani mesti je mogoče doseči z direktnim nočnim vlakom, to sta München in Zurich. Z direktnim vlakom iz Ljubljane lahko pridete še v  Budimpešto, Dunaj in Zagreb. Kot izpostavljajo, ima Ljubljana največji potencial za vzpostavitev direktne linijo s Frankfurtom, saj je to druga najpogostejša letalska linija na kratkih razdaljah, sledita Pariz in Beograd.  Padlo je tudi skupno število čezmejnih potniških nočnih vlakov v Evropi, in sicer s 1257 na teden v letu 2001 na 445 v letu 2019. Greenpeace poziva EU in nacionalne vlade, naj podprejo razvoj direktnih železniških storitev z naložbami v infrastrukturo, boljšim sodelovanjem med železniškimi podjetji in uvedbo neposrednih vlakov.  Kakšen javni prevoz imamo v Evropi?  Spomnimo, da je lani organizacija Greenpeace preučila tudi javni prevoz v Evropi glede na njegovo dostopnost in cenovno dostopnost v 30 evropskih državah. In kakšne so ključne ugotovitve njihovega poročila o učinkovitosti javnega prevoza med evropskimi državami? Javni prevoz je v številnih državah predrag, izpostavljajo. Razen Luksemburga in Malte, ki državljanom omogočata brezplačen domači javni prevoz, so le Avstrija, Nemčija in Madžarska uvedle relativno ugodne vozovnice za celotno državo, ki stanejo manj kot tri evre na dan. Približno dve tretjini analiziranih držav namreč sploh nimata dolgoročnih vozovnic za celotno državo.  Mesta z najcenejšimi mesečnimi ali letnimi vozovnicami so Praga, Bratislava, Rim in Dunaj. Cena dnevne vozovnice oziroma dnevni strošek za prebivalce je okoli 0,85 evra ali še manj. Najdražji javni prevoz v Evropi pa imajo London, Dublin, Pariz in Amsterdam. Dnevne vozovnice tu stanejo več kot 2,25 evra na dan, so izračunali pri Greenpeace.  In kakšna je končna razvrstitev na lestvici? Na vrhu je Luksemburg, ki se ponaša z najboljšim javnim prevozom v Evropi, sledijo pa mu Malta, Avstrija, Nemčija, Ciper, Španija, Švica, Madžarska, Nizozemska, Estonija, Češka, Belgija, Irska, Slovenija in Velika Britanija. Sledijo še Danska, Portugalska, Švedska, Poljska, Litva, Finska, Francija, Italija, Slovaška, Romunija, Latvija, Norveška, Grčija, Hrvaška, na repu pa se je znašla Bolgarija.  Slovenija in Ljubljana sta pristali na 14. mestu lestvice. Kot smo že poročali, je tudi Zveza potrošnikov Slovenije analizirala povezave javnega prevoza med vsemi regionalnimi središči v Sloveniji, ugotovili so, da v Sloveniji v resnici ni prave alternative avtomobilu. Kot so opozorili, pri tem lahko država zgradi ceste in parkirišča ter prebivalcem prepusti, da za prevoz poskrbijo sami, z osebnimi avtomobili. Problem takega pristopa je, da je zmogljivost prevoza po cesti tako omejena, da zelo kmalu pride do infarkta. Največje težave slovenskega javnega prevoza glede na njihovo analizo so številne, med njimi (ne)preprostost uporabe sistema javnega prevoza.  Vir: www.caszazemljo.si Komentarji (0) www.pozitivke.net