V luči prometne situacije, ki predvsem poleti postane nevzdržna tako za ljudi kot za okolje, Umanotera in društvo Focus predstavljata alternative obstoječemu sistemu mobilnosti. V spletni zbirki dobrih praks blaženja podnebnih sprememb je prikazanih več dobrih praks s področja mobilnosti, ki so na kratko opisane tudi v nadaljevanju.

Mnogi se v času poletnih počitnic odpravijo na morje, v gore ali kam drugam na dopust. A do izbrane destinacije pogosto vodijo prepolne (avto)ceste. Frustracijo, ki izhaja iz trenutnega sistema mobilnosti, še toliko bolj občutijo tisti, ki se na dnevni ravni vozijo z avtom v službo.

Takšen sistem mobilnosti nima le negativnih posledic na fizično in psihično zdravje ljudi, ampak je škodljiv tudi za okolje. Emisije iz prometa namreč predstavljajo več kot tretjino vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji in te še naprej naraščajo. Naša mobilnost pa bi lahko bila urejena tudi drugače.

To med drugim dokazujejo naslednji primeri dobrih praks na področju mobilnosti širom Slovenije.

• V občini Bohinj so zaradi vse bolj nevzdržnega avtomobilskega prometa, ki je posledica naraščajočega turizma, že leta 2005 začeli delati na umirjanju prometa in promociji trajnostne mobilnosti. V ta namen je občina sprejela raznovrstne ukrepe, od infrastrukturnih (npr. vzpostavitev P+R sheme z brezplačnimi avtobusnimi prevozi, ureditev kolesarskih povezav in pohodniške infrastrukture) do organizacijskih (npr. hop-on hop-off avtobusov in shuttle prevozov na planinska izhodišča, uskladitev voznih redov avtobusov in vlakov).
  
  Mobilnostne rešitve, ki jih uvajajo v Bohinju, predstavljajo konkurenčno storitev osebnemu avtomobilskemu prevozu. Prav takšno ozaveščanje obiskovalcev preko izkušnje trajnostne mobilnosti lahko prispeva k spremembi njihovih vsakodnevnih potovalnih navad. Več o načinih za umirjanje prometa v občini Bohinj lahko izveste v videu ali si preberete na tej povezavi.

• Premagovanje razdalj je eden od največjih izzivov odmaknjenih, redko poseljenih podeželskih območij, v prvi vrsti prav za tam živeče mlade in starostnike. Z namenom izboljšanja mobilnosti lokalnega prebivalstva je aprila 2023 na območju občin Sežana, Komen, Divača in Hrpelje - Kozina zaživela pilotna izvedba prevozov na zahtevo. Prevozi na zahtevo so podobni klasičnim prevozom s taksiji, pri čemer pa si potniki vozilo delijo s tistimi, ki se v istem času odpravljajo v isto smer, in zanj odštejejo le simbolen znesek.
  
  Tako so podobni tudi avtobusnemu javnemu prevozu, vendar so bolj prilagojeni potrebam uporabnikov. V prvih šestih mesecih izvajanja prevozov na zahtevo se je v sistem prijavilo 542 uporabnikov, opravljenih je bilo 1215 rezervacij prevozov, prepeljanih je bilo 1540 potnikov, sistem pa nameravajo v prihodnje še razširiti onkraj meje. Več o prevozih na zahtevo si lahko preberete na tej povezavi.

• Zavod Sopotniki ponuja storitev brezplačnega prevoza na klic starostnikom s podeželskih območij v štirinajstih lokalnih enotah širom Slovenije. Sistem deluje na način, da starostnik en teden pred potrebo po prevozu kontaktira zavod prek telefona ali elektronske pošte. V centrali poiščejo prostovoljca, ki ima takrat čas, in mu posredujejo vse potrebne informacije glede lokacije, dolžine in trajanja prevoza.
  
  Velika večina uporabnikov je rednih, vozijo pa jih k zdravniku, v trgovino, na obiske, kulturne prireditve in izlete. Takšen sistem ima razne koristi, ki jih že sama po sebi predstavlja somobilnost (okoljske, finančne in druge), hkrati pa krepi medgeneracijsko solidarnost in bistveno pripomore k manjši socialni izključenosti starostnikov ter omogoča aktivno in kvalitetno preživljanje starosti. Več o Zavodu Sopotniki lahko izveste v videu ali na njihovi spletni strani.

• Podjetje Nomago je (tudi) na področju mikromobilnosti dejavno s sistemom avtomatizirane izposoje koles in e-koles Nomago Bikes, ki izboljšuje mobilnost v mestih in med naselji ter omogoča prevoz do cilja z različnimi prevoznimi sredstvi oz. multimodalnost. Sistem Nomago Bikes ima več kot 600 koles in električnih koles ter 134 postaj za najem in vračilo koles v 17 občinah.
  
  Takšen sistem ne pripomore le k izboljšanju dostopnosti (tudi za ranljivejše skupine prebivalstva), temveč tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Posredno pa prispeva še k zmanjšanju prometnega pritiska na mestna središča ter izboljšanju kakovosti življenja lokalnih prebivalcev. Več o tem sistemu za najem koles si lahko preberete na tej povezavi.

Zgornji primeri predstavljajo manjše korake k izboljšanju sistema mobilnosti, ki pa se mora v prihodnje spreminjati še bistveno bolj ambiciozno. Potrebujemo dostopen in učinkovit javni promet, boljšo prometno infrastrukturo in tudi druge ukrepe, ki na prvi pogled s prevozom nimajo prav dosti skupnega, recimo možnost dela od doma in 4-dnevni delovni teden, iz česar izhaja manjša potreba po prevozu na delovno mesto.

Dobre prakse na raznih področjih se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo, zato vas vabimo, da si več o njih preberete v spletni zbirki dobrih praks blaženja podnebnih sprememb.

Izbor dobrih praks blaženja podnebnih sprememb sta pripravila Umanotera in Focus v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekt.