Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2024061809480613

Kaj bomo jedli jutri? torek, 18. junij 2024 @ 09:48 CEST Uporabnik: Sonce Paket novih uredb, ki bodo urejale trg rastlinskega materiala, čedalje bolj spominja na turške in španske nadaljevanke. Amandmajem ni videti konca. Vse je nadvse zapleteno in prepleteno, zato povprečnemu opazovalcu ni jasno, za kaj gre. Uporaba novih semen Na eni strani imamo lobiste, ki »obdelujejo« naše poslance, preostali čas pa izkoriščajo za to, da v besedilo vgradijo še kak člen ali dva v prid korporacijam. Na drugi strani nevladne organizacije in delček pokončne stroke opozarjajo na nepredvidljive posledice široke uporabe novih semen, katerih varnost so doslej ugotavljale izključno korporacije, ki jih želijo prodajati. Seveda so zmedeni tudi poslanci. Lobisti jih prepričujejo da gre za varne, »skoraj naravne« tehnike, korporacije pa imajo pred očmi samo plemeniti cilj »prehraniti vse večje število lačnih ust«. Nevladniki jih opozarjamo, da bi bila takšna zakonodaja v resnici žebelj v krsto prehranske suverenosti - ne le Slovenije, temveč tudi številnih drugih državah. V trenutku, ko bi ta zakonodaja stopila v veljavo, bi temeljito spremenila dostop do tradicionalnih semen, preživetje malih semenskih hiš in pravico do izbire slehernega posameznika. Že letos na prodajnih policah prevladujejo semena enega samega ponudnika, številni ponudniki, ki smo jih bili vajeni, pa so preprosto izginili iz trgov­ske ponudbe. Trgovci so za malce večjo maržo in trenutni interes pripravljeni za drobiž uničiti vse, ki si ne morejo privoščiti takšne »strategije« prevzema trga. Ljudje pa smo pač leni in vzamemo, kar nam ponudijo, s čimer sami sebe vodimo v slepo ulico, saj se utegne zgoditi, da jutri ne bomo več imeli izbire. Nove uredbe bodo ta proces le še pospešile in omogočile, da si bodo korporacije, ki že zdaj nadzirajo šestdeset odstotkov trga semen, po bližnjici prilastile še to, kar je ostalo. Registracija novih semen Da se korporacijam očitno zelo mudi, jasno priča tudi opis postopka: od trenutka, ko bo v prvi državi registrirano novo seme, pridobljeno z novimi genomskimi tehnikami (NGT1), bodo imele druge države samo dvajset dni časa, da pošljejo znanstveno utemeljeno razlago, zakaj se s takšno registracijo ne strinjajo. Predstavljajte si, da nekdo na Finskem registrira seme paradižnika X, odpornega na Y. Kako si je mogoče v borih dvajsetih dneh o tem ustvariti znanstveno utemeljeno mnenje, če nihče od predstavnikov znanosti ne bo imel priložnosti, da bi to novo seme videl, ga vzgojil in analiziral? Slovenski uradniki celo za izdajo najpreprostejšega dokumenta potrebujejo več tednov. V tem času naši znanstveniki ne bodo niti izvedeli za registracijo, kaj šele, da bi se o tem lahko uradno in »znanstveno utemeljeno izrekli«. Zbogom, ekološka semena? V pripombah, ki smo jih jeseni pošiljali ministrstvu in slovenskim predstavnikom v Bruslju, smo izrazili veliko skrb, kako obvarovati svoje vrtove in ekološko pridelavo pred neželenim križanjem z rastlinami, pridelanimi iz semen, ki so izdelek novih genomskih tehnik (NGT1). V prvem osnutku je bilo predvideno, da bodo države članice same določile način zaščite, četudi ne smejo prepovedati ali omejiti pravice do uporabe NGT1-rastlin. V »izboljšani« različici zakonodaje, ki je tik pred sprejetjem, so ta problem »rešili« s tem, da so preprosto zapisali, da so NGT1-rastline enake konvencionalnim, zato ne bo potrebna nobena posebna zaščita ekoloških posevkov, saj tudi zdaj morebitna kontaminacija s konvencionalnim semenom za ekološko kmetovanje ne pomeni težav. Dodali so še amandma, da nenamerna kontaminacija z NGT1-rastlinami ne bo pomenila ovire pri certificiranju ekoloških pridelkov. Skratka, zakonodajalec preprosto ne vidi težave v tem, da se po tistem, ko v naravo izpustimo nekaj, česar doslej nismo poznali, nihče več ne bo mogel odločiti, da tega noče na svojem vrtu, njivi ali krožniku. Še več, med amandmaji je tudi takšen, ki neposredno prepoveduje negativno označevanje. To pomeni, da na izdelku ne bo smelo pisati, da »ne vsebuje sestavin, pridelanih z novimi genomskim tehnikami«, »NGT free« in podobno. Poleg tega naj bi demokratični mehanizmi odločanja vse tehnične podrobnosti in nadaljnje dopolnitve teh uredb prepustile Evropski komisiji - da nas ne bodo več utrujali z ukvarjanjem s to temo. Številni poslanci (med njimi ni slovenskih) takšne postopke odločanja v Bruslju imenujejo »farsična demokracija«. Ker je predlog uredb na zadnjem zasedanju parlamenta dobil zeleno luč poslancev, ga morajo zdaj potrditi le še na svetu ministrov. In kaj potem? Korporacije so na ta korak že dolgo pripravljene. Poznavalci pravijo, da na odobritev čaka kopica NGT1-semen, ki doslej niso mogla prodreti v Evropo zgolj zaradi dosedanje stroge zakonodaje in nenaklonjenosti javnega mnenja. Evropa je v resnici imela visoke standarde - dokler niso iznašli čarobnih besed, ki odpirajo celo najtesneje zaprta vrata: »zeleni prehod« in »podnebna kriza«. Oba izraza korporacije vidijo kot bližnjico za dosego svojih ciljev - popolnega obvladovanja trga semen in s tem celotnega prehranjevanja prebivalstva. Kaj to pomeni za nas? Kaj bi storili, če bi bili na mestu Singente, Bayer/Monsanta …? Če že zdaj pod različnimi blagovnimi znamkami obvladujete večino trgovin, v treh letih pa jih boste še več, bi res še naprej prodajali tradicionalna semena, denimo za solato ledenko, korenček flakee in paradižnik volovsko srce? Če ni konkurence, ste vi tisti, ki narekuje cene, pogoje in izbiro. Vaši lastniki pa hočejo kar se da velike dobičke … Te jim preprosto zagotovite s tem, da zelo dvignete cene ali pa iz svoje ponudbe preprosto izbrišete vse, kar vam na prinaša zadostnega dobička. Kako ohraniti dostop do tradicionalnih semen? Če hočemo ohraniti dostop do tradicionalnih semen, bomo morali v zelo kratkem času pridobiti veliko znanja: naučiti se bomo morali, kako semeniti, razmnoževati, shranjevati, izmenjevati … Če pa bomo samo skomignili z rameni in ne bomo dovolili, da bi nam takšne novice kvarile poletje, prevzemamo odgovornost, da bomo že čez nekaj let pojedli vse, s čimer nas hočejo krmiti. Srednjih poti bo čedalje manj. Hrana se bo delila na tovarniško izdelano in pridelano. Prva bo prihajala iz hidroponike, akvaponike, aeroponike, laboratorijev, 3D-tiskalnikov … Ta bo dosegljiva ljudstvu. Elite si bodo privoščile najboljše - butično, ekološko, navadnim smrtnikom nedosegljivo. Poleg teh bo pravo hrano užival le še tisti, ki jo bo sam pridelal, nabral ali pa jo izmenjal. V Sloveniji imamo danosti, ki nam omogočajo, da kljub vsemu, kar ste prebrali, obvarujemo svojo prehransko suverenost ter še naprej pridelujemo in vzgajamo hranila, ne pa polnil. Kot dokazujemo v številnih društvih (Samooskrbni.net, Ekoci, Društva Ajda, Semenjalnica), je mogoče povsod, kjer so znanje, volja, namen in povezovanje, hitro priti do rešitev. Kjer pa ne bo znanja, volje, namena in povezovanja … bo na voljo le še novodobna krma. Avtor: Sanja Lončar Vir: www.zazdravje.net Komentarji (0) www.pozitivke.net