Številne pomanjkljivosti pri izvajanju SUP Direktive: Na trgu še vedno precej prepovedanih plastičnih izdelkov
Ekologi brez meja ob letošnjem dnevu Zemlje, ki v ospredje postavlja plastično onesnaževanje, predstavljajo rezultate preverjanja implementacije Direktive (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje v Sloveniji.

Direktiva je ob sprejetju pred petimi leti pomenila prelomnico na področju zmanjševanja plastičnega onesnaževanja, z raziskavo pa so ugotovili stanje izvajanja v praksi in pripravili priporočila za izboljšave za doseganje zastavljenih ciljev.

Podrobna analiza implementacije Direktive

Pri analizi so se osredotočili na člene Direktive, ki zahtevajo delo tudi od nezakonodajnih deležnikov - tam, kjer je največ možnosti za neskladje. Stanje na terenu so ocenjevali z obiskom javnih prireditev, z vprašalniki za ponudnike avtomatov, javno upravo in splošno javnost, obiskom ministrstev ter pregledom izdelkov v spletnih in fizičnih trgovinah.

Implementacije celokupno ocenjujejo kot srednje neuspešno, saj se nekateri členi izvajajo zgledno, drugi pa sploh še ne ali pomanjkljivo. Tekom raziskave so potrdili bistveno šibkost izvorne Direktive: več omejitev se namreč da izigravati z obžalovanja vrednimi nadomestki za plastične proizvode za enkratno uporabo. To je vidno pri prepovedi nekaterih izdelkov iz polistirena, pri še kar vztrajnem razmišljanju, da so kompostabilni plastični izdelki izvzeti in samoumevna delujoča rešitev, ter pri navalu papirnatih proizvodov za stik z živili, ki najpogosteje vsebujejo tudi plastiko.

Na trgu se še vedno znajdejo plastični izdelki za enkratno uporabo, ki jih tam ne bi smelo biti (člen 5): našli so več primerov na javnih prireditvah, v spletnih trgovinah, opazili pa so jih tudi potrošniki v vprašalniku za splošno javnost. Delno je za to krivo pomanjkljivo izvajanje kazenskih določb: tržni inšpektorat je v preteklih letih izdal več opozoril, a je bil pregled necelovit z vidika določil 4. člena.

Velik manko izvajanja so zaznali pri ozaveščanju v sklopu razširjene odgovornosti proizvajalca (člena 8 in 10). Zaznali niso niti enega celovitega primera izpolnjevanja obvez, čeprav so vstopile v veljavo že več kot leto nazaj. Slovenija prav tako še ni sprejela posebnih ukrepov za ločeno zbiranje (člen 9), kot je na primer kavcijski sistem, prav tako še nimamo kakovostnih podatkov o stopnji ločenega zbiranja plastenk, ki jih člen naslavlja. Za najbolje  implementiran člen se je izkazal člen o zahtevah za označevanje proizvodov. 

Tudi izvajanje ukrepa glede zmanjšanja porabe (člen 4) v praksi šepa: Na devetih prireditvah od 21 obiskanih so ponujali plastični lonček, ki je vključen med izdelke, za katere velja zmanjševanje porabe. Javne institucije, še posebej ministrstva, bi  morale voditi z zgledom, a so kljub temu vsi avtomati na ministrstvih, z izjemo enega, opremljeni z navadnimi plastičnimi lončki, prav tako so našli le štiri avtomate z možnostjo uporabe lastnega lončka. 

Do trenutnega stanja implementacije so pripeljali manko proaktivnosti, odgovornosti in zavedanja v kombinaciji z omejenim nadzorom. Ekologi brez meja si jo bodo po svojih močeh še naprej trudili izboljšati. Na srečo pri tem z javno upravo niso sami, saj je Slovenija že polna primerov dobrih praks, ki kažejo, da se da na posameznih primerih doseči in preseči cilje Direktive. Da ni izgovora, da do leta 2030 ne bi prepolovili količin morskih odpadkov.

Avtor: Barbara Kirn

Vir: http://ebm.si/o/sl/