Ali bo EU šla po poti napredne okoljske politike?

torek, 21. maj 2024 @ 13:29 CEST

Evropske volitve 2024: Ali bo EU šla po poti napredne okoljske politike?
Ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb je na Umanoterini razpravi odzvanjalo sporočilo o pomembnosti prihajajočih evropskih volitev za področje okolja in trajnostnega razvoja naše družbe. Kar 80 odstotkov zakonodaje na področju okolja se namreč sprejme na ravni EU.

Da smo na točki preloma, je udeležence razprave v uvodnih besedah opozorila tudi direktorica Umanotere Gaja Brecelj, ki je poudarila, da bodo “letošnje evropske volitve odločile, ali bo EU šla po poti napredne okoljske politike in ali jo bo pospešila, kot bi bilo potrebno." Zato je še kako pomembno, da se jih udeležimo v čim večjem številu.

Faustine Bas-Defossez, direktorica za naravo, zdravje in okolje pri Evropskem okoljskem biroju (EEB), največji evropski mreži okoljskih organizacij, je v luči trenutnih projekcij povolilne sestave parlamenta poudarila, da se že v obstoječi sestavi parlamenta pojavlja vedno večji odklon od Evropskega zelenega dogovora, ki postaja vse bolj demoniziran. Pri tem pa ne smemo spregledati, da sveža javnomnenjska raziskava kaže, “da si prebivalci EU želijo bolj ambicioznih podnebnih politik, kar velja tudi za volivce bolj konzervativnih strank, ki v tem trenutku nasprotujejo zelenemu dogovoru.” 

Dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje, ki je ob vstopu Slovenije v EU vodil pogajanja na področju okolja, je izpostavil, da je “resor okolja najpomembnejši ekonomski resor, ki je ključen za našo prihodnost, če ga le pravilno razumemo.” Kot ekonomist pa je opozoril tudi, da je o prihodnosti - tudi na ekonomskem področju - nemogoče govoriti, ne da bi govorili o naravi in naravnih virih. "Žal je obstoječi ekonomski model, ki so ga uveljavile vodilne industrijske države, potraten in tudi nepravičen. Ni trajnosten, potrebne spremembe pa zahtevajo dobro razumevanje problemov in sistemsko razmišljanje, kar seveda ni preprosto."

Na okrogli mizi, ki jo je moderirala komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič, je beseda tekla o raznolikih vidikih evropskih volitev. Dr. Marinko Banjac, politolog in analitik s Fakultete za družbene vede UL, je glede politične participacije mladih poudaril, da je potrebno preseči splošno razširjeno prepričanje, da mladi niso aktivni, da so apatični in da jih politika ne zanima: “Vse bolj pa postaja jasno, da je potrebno razmišljati o politični participaciji mladih na drugačne, neustaljene načine. Mladi politično udejstvovanje dojemajo onkraj ustaljenih paradigm, kot so volitve, ampak v “do it ourselves” tipu politike, katere primer je recimo tudi nedavna zasedba Fakultete za družbene vede.” Ob tem je izpostavil, da nas mladi opominjajo, da je “demokracija več kot zgolj vsakokratne volitve in da je potrebno za širšo družbeno spremembo aktivno delovati in se organizirati tudi onkraj volitev.”

Največji problem sodobne družbe novinar dr. Janez Markeš prepoznava v kapitalizmu in tržni logiki, ki jo usmerjata. Tako kot lahko to v Sloveniji opazujemo na področju zdravstva in socialnih storitev, je opozoril, da je tudi zeleni prehod lahko dobra poslovna priložnost za peščico, namesto da bi bil izpeljan po potrebah večine. Na ravni EU je do porasti govora o zelenem prehodu prišlo ravno v zadnjem času: "Zdaj se o zelenem prehodu pogovarjamo več zaradi bližajočih se volitev, ki so velik dogodek. A mnogim politikom ni mar za zeleni prehod in ekologijo, sta pa oznaki visoko dobičkonosni," je bil kritičen.

Politike, sprejete na ravni EU, pa imajo tudi velik vpliv na našo zakonodajo, pri čemer Breda Kutin, direktorica Zveze potrošnikov Slovenije, poudarja, da je “potrošniška zakonodaja še bolj odvisna od EU kot okoljska, zato je EU pomembna za pomoč pri oblikovanju politik na vseh področjih.” Hkrati je ponudila kritičen pogled na pričakovanje racionalnega obnašanja s strani potrošnikov, ki “živimo v okolju tiranije izbire in iluzije izbire”, pri čemer je politika kot urejanje javnih zadev v interesu javnosti povsem izginila. Ponovno pa je spomnila tudi na izjemen pomen zelenega dogovora, ki ga je potrebno gledati bistveno širše kot zgolj okolje ter pri tem upoštevati tudi hrano, energetiko, finančne tokove itn., saj imamo “zelenega zavajanja danes vrh glave.” 

Da bi bilo brez vključitve Slovenije v EU stanje okolja in narave bistveno slabše in še bolj podrejeno različnim parcialnim interesom, je izpostavila mag. Senka Šifkovič, okoljska pravnica pri Umanoteri. Kljub vidnemu napredku na nekaterih področjih pa evropska prizadevanja za trajnostno družbo ne smejo popustiti. Po besedah Šifkovič bi moralo biti ravno nasprotno, saj mora “Evropski zeleni dogovor ostati najvišja prioriteta, postaviti je potrebno cilj podnebne nevtralnosti EU do 2040 kot veleva znanost in sprejeti politike, ki ga bodo uresničile. Skupna kmetijska politika mora postati osrednji instrument za preoblikovanje kmetijstva, hkrati pa je potrebno na progresiven način zagotoviti zadostna (namenska) finančna sredstva za izvedbo socialnega podnebnega prehoda.”

K udeležbi na evropskih volitvah je vse udeležence pozvala Gaja Brecelj, ki je poudarila, da “trenutni obeti niso dobri. V osnutku evropske strateške agende 2024-2029 ni noben od treh stebrov posvečen reševanju podnebne in biodiverzitetne krize, kar bi bilo v tem trenutku ključno. Zato apeliramo na vas, ki ste danes tukaj v različnih vlogah: stopite v tisto, ki ima največ glasu (in moči) in se kot odgovorni skrbniki postavite za pravičen in odločen zeleni prehod.” Demokracija je namreč demokratična le, če v njej sodeluje kar največ ljudi.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20240521132916422