Raziskovalci že dlje časa opozarjajo, da je onesnažen zrak 'tihi ubijalec'. Vedno več raziskav kaže, da ima dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom negativne vplive na zdravje možganov. Britanski raziskovalci so to potrdili z novo, 11 let trajajočo študijo.

Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni, povezane z zdravjem in okoljem. Raziskave kažejo visoko stopnjo povezanosti onesnaževal zraka z boleznimi srca in ožilja, dihal, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju, opozarja NIJZ.

Dlje časa trajajoča raziskava iz Združenega kraljestva še dodatno potrjuje, da ima izpostavljenost onesnaževalom iz zraka vpliv na zmanjšanje zdravja možganov, poroča Guardian. Raziskovalci so preučevali, kako onesnaženost zraka vpliva na pojav demence in zdravje možganov. V raziskavi so preučevali več kot 413.000 udeležencev. Ti so bili stari med 40 do 69 let. Nihče izmed njih na začetku študije še ni imel demence, raka ali doživel kapi. 

Preučevali so, kako je izpostavljenost onesnaženemu zraku vplivala na pojav demence. Raziskovalce je zanimal njihov način življenja, vključno s tem, ali so kadili, koliko so telovadili, kako so se prehranjevali, koliko alkohola so uživali. Poleg tega pa so pod drobnogled vzeli tudi njihov družbenoekonomski status. 

Raziskava je trajala kar 11 let. V tem času je kap doživelo 6484 ljudi, 3813 jih je razvilo demenco, 376 pa je doletela usoda obeh.  Raziskovalci so upoštevali tudi druge dejavnike in kljub temu potrdili povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženosti zraka in demenco, prav tako kot razvojem demence po kapi. 

Strokovni odbor vlade Združenega kraljestva je preučil 69 študij na to temo in leta 2022 ugotovil, da je verjetno, da onesnaženost zraka pospeši kognitivni upad pri starejših in poveča tveganje za razvoj demence. Nadaljnji pregled je poudaril tudi naraščajoče število študij o onesnaženosti zraka in razvoju splošnejše šibkosti in kognitivnih motenj pri starejših, še piše Guardian. 

NIJZ: PM delci vplivajo praktično na celo telo 
Kot pojasnjujejo na NIJZ, je že dokazano, da PM delci vplivajo praktično na celo telo: "Najpomembnejši so vplivi na srce in žilje ter na dihala: povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme.

Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na žilju, ki imajo lahko za posledico pospešen proces ateroskleroze ter povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta.

Delce povezujejo tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo. Poleg tega so delci  tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati), sodi namreč v skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka pri človeku."

Osnova škodljivega delovanja PM delcev  je povzročanje vnetja. Z vdihavanjem pridejo v naša dihala in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje.  Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri, ki jih odplavi v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane ... ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive učinke. 

Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se cestnemu prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, in industrijskim virom priključijo še dodatni viri - kurišča in neugodni podnebni pogoji, svarijo na NIJZ: 

"Povečana raven onesnaženosti zraka z delci je bolj pogosta v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (najbolj promet, pa tudi industrija, kurišča). V manjših naseljih zrak močno onesnažijo zlasti individualna kurišča."

Navodila NIJZ ob povišani onesnaženosti zraka 
Vsi prebivalci, zlasti pa ranljive skupine (dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki), ob epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci upoštevajmo naslednja priporočila:

Redno spremljajmo obvestila in napovedi ARSO (Agencija RS za okolje) o kakovosti zraka in upoštevajmo Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev glede na stopnjo onesnaženosti zraka;

Bivanje na prostem omejimo na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajmo bližini prometnic, izberimo park ali gozd, ne izvajajmo napornejših fizičnih aktivnosti, omejimo se na sprehod;

Omejimo fizične aktivnosti, zlasti na prostem;

Bivalne prostore (doma) učinkovito prezračujemo, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Prostore, kjer je večje število ljudi (npr. šole, uradi), zaradi omejevanja širjenja akutnih okužb dihal učinkovito prezračujemo čim večkrat;

Če imamo vgrajene prezračevalne sisteme, v njih uporabljajmo za delce visoko učinkovite HEPA filtre;

V zaprtih prostorih ne kadimo in ne prižigamo sveč;

Bodimo pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati;

Kronični pljučni (astma, KOPB) in srčno-žilni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj.

Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč.

Vir: www.caszazemljo.si