Nevladne organizacije že mesec dni pošiljamo dopise, informiramo medije, klicarimo, razlagamo … Predlogi treh uredb, ki jih je že poleti poslala v obravnavo Evropska komisija in do katerih naj bi se opredelili kot država, so zelo zaskrbljujoči in lahko za vedno spremenijo življenje na sončni strani Alp.

Uredba o semenih
Prva uredba se nanaša na semena ter pod pretvezo »enakih pravil za vse« in zaščite potrošnikov pomeni osnovo za nadaljnji propad malih semenarskih hiš.

Te preprosto ne bodo več mogle plačati »vstopnine«, ki jo bo »za naše dobro« zahteval zahtevnejši proces registracije semen. Uredba se bere, kot da so jo podale korporacije, ki so pobrale že več kot 60 odstotkov trga, zdaj pa si belijo glavo, kako si najceneje prigrabiti še majhne semenarske hiše, ki se jim je uspelo ohraniti pri življenju.

Uredba o novih genomskih tehnikah
Druga uredba je še bolj zaskrbljujoča. V njej beremo to, kar so že desetletja »mokre sanje« korporacij - kako spraviti na trg gensko spremenjena semena, ne da bi jih bilo treba označiti. Uredba izraz »gensko spremenjeno«, na katerega smo Evropejci očitno alergični, spreminja v »nove genomske tehnike«.

To omogoča, da bodo rastline, pri katerih bodo spremenili do 20 genov, veljale za naravne in varne - in da jih bodo lahko dali na trg brez predhodnih testov in oznak. Še več, državam bi bilo že z uredbo prepovedano omejiti uporabo tovrstnih semen. Kako bodo torej obvarovale ekološke kmetije pred kontaminacijo? Kdo bo odgovoren, če se bodo tovrstna semena križala z drugimi rastlinami v našem okolju in na naših vrtovih?

Uredba to, kako bodo zavarovale ekološko kmetovanje, prepušča državam članicam, predtem pa jim zveže roke s tem, da ne smejo ničesar prepovedati, da semen ni treba označevati in celo s tem, da pridelovalcu semen ne bo treba razkriti, kaj je pri semenih spremenjeno (to bo njegova poslovna skrivnost).

Da korporacije sanjajo o takšni zakonodaji, ni nič novega. Tudi to, da angažirajo svoje najbolje plačane lobiste, ki dobesedno narekujejo takšne uredbe, ni nič novega. Njihova pravica je, da predlagajo, naša pa, da zavrnemo. V tej luči je težko razumeti, zakaj so pripravljavci mnenja Republike Slovenije na vse predlagano načeloma pokimali.

Samo Državni svet je predlagano mnenje zavrnil, Komisija za mednarodne odnose pri Državnem zboru pa je z glasovanjem 4 : 8 predlagano mnenje sprejela - in takšno bo šlo v nadaljnjo proceduro v Državni zbor. Če bodo uredbe sprejete tako, kot si želijo predlagatelji, poti nazaj ne bo več. Uredbe EU so nad našo zakonodajo - mi jih zgolj prenašamo v svoj pravni red.

Nevarnost genomsko spremenjenih semen
Četudi bi se nove generacije »genomsko spremenjenih semen« izkazale kot varne, bodo še vedno pomenile veliko nevarnost za suverenost in prehransko varnost. V trenutku, ko bodo spremenjena semena dovoljena, bodo lahko korporacije zanje zahtevale tudi patentno zaščito. Ker nam iste korporacije zdaj zagotavljajo naša tradicionalna semena (ki jih smemo razmnoževati in izmenjevati), lahko pričakujemo, da bodo začele s trga umikati vse sorte, za katere bodo imele kako dobičkonosnejšo patentirano različico.

Patentiranih semen pa nihče ne bo smel ohranjati, razmnoževati ali izmenjevati. Še več, praksa multinacionalk je, da kmete, ki so jim same kontaminirale polja, da so se njihova domača semena skrižala z njihovimi, tožijo za zlorabo patenta.

Skratka, izjeme, ki malim kmetom in vrtičkarjem omogočajo več svobode za izmenjavo, bodo po spremembi ponudbe v praksi uporabljali le še tisti, ki znajo semeniti in ohranjati tradicionalne rastline. Če ste vrtičkar, ki semena in sadike kupuje, boste verjetno že kmalu na svoj vrt in krožnike kar sami vnašali nove genomske tehnike.

Kot vidite, je stanje »slovenske hrbtenice« zelo slabo. K sreči nekaj držav zelo nasprotuje takšni zakonodaji. Upamo, da bo vsaj njim uspelo, da celoten dokument ne bo v tolikšno veselje korporacijam, kot jim je zdaj.

Gre za zelo pomembno temo, ki utegne močno poseči v naše zdravje, varnost in okolje. Zato naprošamo vse, ki se lahko aktivirate, da informacije širite naprej. Več si lahko ogledate tudi v video razlagi Sanje Lončar:

Dr. Martina Bavec opozarja na tveganja novih genskih tehnik

Upam, da bodo vsi, ki o tem odločajo na politični ravni, predlog stališča vlade prebrali do konca in se resno zamislili nad predzadnjim stavkom, kjer na koncu piše: »Predlagani akt vpeljuje uporabo rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, mimo utečenega sistema biološke varnosti.« In se vprašali, ali se s tem strinjajo. Ali lahko tudi Vlada RS podpre tak predlog Evropske komisije za uredbo o novih genskih tehnikah (NGT)?

Pred tridesetimi leti smo poslušali na kupe praznih obljub kreatorjev GSO - enkrat smo že videli, kam to pripelje: k večji porabi glifosata zaradi ustvarjanja sort in plevelov, odpornih na ta herbicid, in k manjši biotski raznovrstnosti. Po zaslugi te tehnike ni bilo pridelane prav nič več hrane.

Zgodilo se je zgolj to, da kmetje po vsem svetu kupujejo dražja patentirana semena, od katerih so tudi čedalje bolj odvisni. Glifosat je prisoten v naših telesnih tekočinah - v Franciji celo pri 98 odstotkih prebivalcev; največje koncentracije so zasledili pri vinogradnikih, najmanjše pa pri ljudeh, ki se prehranjujejo pretežno z ekološko hrano!

V Sloveniji pa odločevalci še vedno menijo, da je treba glifosatu še enkrat podaljšati dovoljenje za uporabo! Upam, da bo Evropska komisija vsaj pri tem upoštevala stališča prebivalcev, torej svojih davkoplačevalcev, ki se v EU večinoma zavzemajo za ukinitev uporabe glifosata.

Vprašanja biološke varnosti in prehranske suverenosti
Na osnovi opisanih izkušenj naj v laboratorijih z NGT ne bi smeli ustvarjati sort z vgrajenimi geni za odpornost na herbicide. Ni pa prepovedi vnosa genov za obrambo rastlin proti žuželkam. Tako so zdaj na svetovnem trgu tudi GSO z vgrajenimi geni iz bakterije Bt, kar povzroči prisotnost nove beljakovine z insekticidnim učinkom (sorte Bt). Znane so številne posledice tovrstnih snovi: ta beljakovina je prisotna celo v mleku mater, našli pa so jo tudi v podtalnici in pitni vodi, saj se skupaj z drugimi snovmi prek korenin izloča iz rastlin v tla.

Dokumenti vsebujejo obljubo, da bodo te rastline zaradi svoje odpornosti na nove (in stare) škodljivce zmanjšale porabo insekticidov ter prispevale k doseganju ciljev strategije F2F, kar v resnici pomeni, da bodo rastline NGT vsebovale gene, odgovorne za nove insekticidne snovi v rastlini. To bomo jedli tudi mi, še prej pa bodo te snovi prišle v naravno okolje – tudi do čebel in drugih opraševalcev. Ta vidik je iz predloga uredbe in predlaganega koncepta povsem izpuščen. Tudi za take snovi bi morala veljati prepoved vnašanja v nove rastlinske sorte.

In še vprašanje za politične odločevalce: ali smo lahko prehransko suvereni brez lastnih semen, če smo odvisni od nekaj svetovnih korporacij? Narode je najlažje nadzirati prek semen.

Sanja Lončar

Vir: www.zazdravje.net