Umanotera in Focus predstavila nov izbor slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb
V novi zbirki slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb so na področju energetike predstavljena slovenska podjetja, ki uspešno prispevajo k hitremu prehodu na bolj elektrificiran, trajnosten in prilagodljiv energetski sistem.
Štiri podjetja na tem področju orjejo ledino in kažejo na priložnosti zelenega prehoda s povezovanjem proizvajalcev in porabnikov energije iz obnovljivih virov, z zagotavljanjem storitev shranjevanja, z uporabo zelenega vodika v industrijskih procesih ter z recikliranjem in predelavo baterij.
Postopno izboljševanje energetske učinkovitosti in omejeno uvajanje obnovljivih virov energije je bila desetletja mantra slovenskega energetskega sistema. Zahtevnejši regulativni okviri podnebnih politik so bili videni kot ovira, napredek pa je bil počasen. Sedaj pa smo sredi preobrata v razmišljanju, saj se “vse več podjetij zaveda resnosti podnebne krize in v zaostrovanju podnebne politike vidi pomembno gonilo novih poslovnih modelov,” ob izboru novih dobrih praks izpostavlja dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere.
Da bi pospešila ta preobrat, sta se Umanotera in Focus v sodelovanju s strokovnjaki odločila za sistematičen pregled uspešnih primerov razogljičenja na naslednjih področjih: trajnostna mobilnost, energetska učinkovitost v stavbah in industriji, obnovljivi viri energije, trajnostne verige oskrbe s hrano, raba tal in gozdno-lesna veriga, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter trajnostne lokalne skupnosti. Na podlagi tega je bilo izbranih 10 novih primerov dobrih praks, ki dopolnjujejo že obstoječi izbor 10 dobrih praks iz leta 2019. Štiri od teh praks prispevajo k bolj trajnostnemu energetskemu sistemu:
- Spletna tržnica SunContract povezuje proizvajalce in porabnike elektrike ter jim omogoča neposredno medsebojno trgovanje brez posrednikov. Odjemalcem tako omogoča zmanjšanje stroškov oskrbe z elektriko, proizvajalcem pa povečanje prihodkov od njene proizvodnje. Neposredno trgovanje je ugodnejše za uporabnike, hkrati pa je učinkovitejše z vidika distribucije. Tržnica namreč deluje kot nekakšen zalogovnik za elektroenergetski sistem in v primerjavi s posamičnimi proizvajalci omogoča večjo prožnost pri prilagajanju sprotnim zahtevam omrežja. S tem lajša vključitev obnovljivih virov energije (OVE) v sistem in podpira zeleni prehod. Storitve SunContracta zelo dobro ustrezajo novem regulativnem okviru, ki vse bolj zahteva usklajevanje proizvodnje in porabe elektrike iz OVE.
- V zelenem prehodu je svojo poslovno priložnost prepoznalo tudi razvojno naravnano podjetje Ngen iz Žirovnice, ki je razvilo lastno programsko rešitev ESGP (Energy Smart Grid Platform), prek katere omogočajo nadzor in upravljanje energetskih sistemov, povezujejo proizvajalce in porabnike električne energije ter omogočajo njihovo aktivno sodelovanje. V Ngen se zavedajo, da bo shranjevanje energije ključnega pomena za energetske sisteme prihodnosti, ki bodo temeljili na proizvodnji električne energije iz OVE. S svojo ponudbo hranilnikov električne energije so na vrhu evropskega trga za regulacijo frekvence in izravnavo. Podjetje svoj uspeh deloma gradi na integraciji evropskega trga za izravnavo električnih omrežij.
- Steklarna Hrastnik kot energetsko intenzivno podjetje že udejanja začetke prehoda v opuščanje fosilnih goriv. Kot vodilni proizvajalec na svetovni ravni začenja nadomeščati rabo zemeljskega plina z vodikom. Uporaba vodika v hibridnih pečeh omogoča prehod na OVE prek proizvodnje vodika iz elektrike, (za zdaj delno) pridobljene iz OVE. S tem se vzpostavljajo pogoji za opustitev fosilnih goriv. Razvoj poteka tudi ob sodelovanju v mednarodnih raziskovalno-razvojnih projektih, kar je lahko zgled za druga industrijska podjetja. Energetsko intenzivna podjetja, ki opustijo fosilna goriva, bojo imela konkurenčno prednost na evropskem trgu, kjer bojo emisijski kuponi vedno dražji.
- Novomeško zagonsko podjetje Reusable Technologies se ukvarja z razvojem naprednih rešitev za ponovno uporabo e-odpadkov, ki so najhitreje rastoči odpadki na svetu. Razvili so tehnološki postopek za obnovo in ponovno uporabo litijevo-ionskih (Li-ion) baterijskih celic. Z vsako obnovljeno baterijsko celico Li-ion, ki jo pripravijo za ponovno uporabo, preprečijo približno šest kilogramov izpustov CO2, ki bi nastali pri konvencionalni proizvodnji podobne baterijske celice. Poslovni model podjetja bo zagotovo še okrepila nova uredba EU o baterijah, ki zahteva višjo stopnjo recikliranja in boljšo zasnovo za ponovno uporabo.
“Uspešne zgodbe domačih dobrih praks kažejo, da so korenite spremembe na poti v nizkoogljično družbo možne in da prinašajo tudi druge koristi,” poudarja Gaja Brecelj iz Umanotere. Ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti ter ustvarjajo nova zelena delovna mesta. Ta razvoj se ne odvija kljub strožjim pravilom in predpisom, temveč ravno zaradi njih. Reševanje podnebne krize namreč ni le okoljska nujnost, temveč tudi razvojna priložnost.
Seznam dobrih praks blaženja podnebnih sprememb v Sloveniji (2023):
|