V porastu so akutne okužbe dihal. Gripa je razširjena po Sloveniji, a je obseg obolevnosti zaenkrat še skromen. Zbolelih z RSV je več kot v preteklih tednih. Epidemiološka situacija je glede RSV in gripe primerljiva z lansko sezono. K obolevnosti z znaki akutne okužbe dihal precej prispeva - bolj kot RSV in gripa - covid-19, veliko je tudi rinoviroz. Krožijo pa še ostali običajni respiratorni virusi. Najboljša zaščita proti gripi in covidu-19 je cepljenje, priporočajo se tudi ostali samozaščitni ukrepi.

Število obiskov in posvetov v ambulantah družinskih zdravnikov in pediatrov zaradi akutnih okužb dihal je v prejšnjem tednu še naprej naraščalo. Več bolnikov je bilo predvsem iz delovno aktivne populacije, torej starih med 20 in 64 let. Prav tako se je v ambulantah zaradi tega vzroka povečal obisk starejših od 65 let.

Pri družinskih zdravnikih in pediatrih je bilo tudi več obiskov bolnikov zaradi gripe oz. gripi podobne bolezni. Povečanje obiskov je bilo najbolj izrazito med otroki starimi do treh let in od štirih do sedem let. Pri starejših od 65 let povečanja gripe oz. gripi podobne bolezni ni bilo zaznati. Pojavnost akutnih okužb dihal in gripe oz. gripi podobnih bolezni je sezoni primerno in podobno kot v enakem obdobju lani.

V laboratorijih so v prejšnjem tednu potrdili viruse, ki povzročajo gripo, v 2,1 odstotka vseh testiranih vzorcev. Med vzorci, odvzetimi v mreži primarnega zdravstva (ambulante družinskih zdravnikov in pediatrov), jih je bilo na gripo pozitivnih šest odstotkov, med vzorci iz bolnišnic dva odstotka. Gripe je več v severovzhodni Sloveniji. Kroži tudi respiratorni sincicijski virus (RSV), ki je najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok. Potrjen je bil v 3,4 odstotka vzorcev.

Med povzročitelji akutnih okužb dihal še vedno močno prevladujejo rinovirusi, potrdili so jih v 23 odstotkih testiranih vzorcev. Covid-19 so potrdili v 26 odstotkih testiranih vzorcev, delež pozitivnih pa je višji pri vzorcih, ki so jih odvzeli pri bolnikih, ki se zdravijo v bolnišnicah.

Ključna preventiva - od cepljenja, do higiene kašljanja
Z dobrimi higienskimi navadami lahko preprečimo prenos okužb. S tem poskrbimo za svoje zdravje in zdravje bližnjih, na katere lahko prenesemo okužbo. Posebej pomembno je, da zaščitimo skupine ljudi, pri katerih lahko posledice okužbe dihal potekajo težje. Gre za oskrbovance domov za starejše občane, starejše osebe, kronične bolnike, majhne otroke, nosečnice in osebe z izjemno povečano telesno težo.

1. Cepljenje

Cepljenje proti covidu-19, gripi in pnevmokoknim okužbam je najbolj učinkovit, varen in preprost način preprečevanja bolezni in njenih posledic. Priporočljivo je predvsem za prebivalce z večjim tveganjem za težek potek bolezni, cepljenje proti gripi pa je priporočljivo tudi za vse ostale, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo.

Ne glede na porast respiratornih okužb je cepljenje proti gripi in covidu-19 še vedno smiselno. V letošnji sezoni se je proti gripi cepilo že več kot 100.000 ljudi. Cepljenje proti gripi in covidu-19 je brezplačno za vse prebivalce, cepljenje proti pnevmokoknim okužbam s polisaharidnim cepivom pa je brezplačno za starejše osebe in kronične bolnike.

1. Ob znakih okužbe ostanimo doma

Če opazimo znake okužbe, kot so slabo počutje, znaki prehlada, kašelj, povišana temperatura, glavobol, težko dihanje, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu), ostanemo doma. S tem omejimo širjenje okužbe. Po potrebi se posvetujemo s svojim izbranim osebnim zdravnikom po telefonu. Izogibajmo se tesnejših stikov z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ozdravimo.

1. Kašljamo in kihamo le v rokav ali robček

Kašljamo in kihamo le v rokav ali v robček ter stran od drugih. Robček po uporabi odvržemo v koš, roke pa si umijemo z vodo in milom. Če kihate in smrkate ter si ob tem pokrijete usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) prenesete kužne izločke na površine. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužile druge osebe, ki se dotikajo onesnaženih površin, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo prek nečistih rok ali s kapljičnim prenosom.

1. Zaščitne maske so še vedno aktualne

Uporaba obraznih zaščitnih mask je priporočljivaza osebe, ki spadajo med ranljive skupine prebivalstva, zlasti v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, v katerih je hkrati prisotnih veliko ljudi.

Pri uporabi obraznih zaščitnih mask je pomembno, da z njimi primerno rokujete, več o tem je na voljo tukaj. Uporabo obrazne zaščitne maske svetujemo tudi osebam, ki kažejo simptome ali znake okužbe dihal (zmanjšanje možnosti prenosa bolezni). Kirurške obrazne maske (tip IIR) so namenjene predvsem zaščiti drugih oseb (v primeru, ko ima oseba, ki nosi masko, simptome ali znake okužbe dihal). Za zaščito osebe, ki nosi zaščitno masko, pa so bolj priporočljive obrazne zaščitne maske (respiratorji) tipa FFP2 ali FFP3; določeno mero zaščite pa nudijo tudi kirurške obrazne zaščitne maske tipa IIR.

1. Umivanje rok

Pogosto umivanje rok z vodo in milom znatno preprečuje prenos okužb z respiratornimi virusi. Pod vodo dobro zdrgnemo tudi hrbtno stran rok, prostore med prsti, palca, pod nohti in zapestja. Ko si rok ne moremo umiti, uporabimo razkužilo.

1. Redno prezračevanje prostorov

Ob hladnejšem vremenu preživimo več časa v zaprtih prostorih, zato je pomembno pogosto zračenje z dovajanjem svežega zunanjega zraka in zagotavljanjem maksimalnega pretoka zraka. Prezračevanje prostorov naj bo čim bolj učinkovito in čim bolj pogosto (vsaj 15-minutno zračenje).