Največji sovražnik trajnosti v tem predprazničnem času je prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja.

Okoljska organizacija Focus skupaj s Pravično trgovino Slovenije nas v tem predprazničnem času opomni na nevidne sestavine, ki so žal prisotne v večini prazničnih daril, igrač in sladkarij. Gre za izdelke, ki so izdelani izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa pri svoji pridelavi uničujejo naravo.

Za izkoriščanje ne more biti kriv samo potrošnik, pomembno je da podjetja poslujejo bolj odgovorno, država pa njihovo odgovornost uredi z ustrezno zakonodajo. Pred kratkim je izšlo poročilo s konkretnimi primeri, kako bi zakonodaja EU o dolžni skrbnosti v podjetjih, katere vsebina je bila potrjena včeraj v zgodnjih urah, lahko pomagala zaščititi ljudi in planet.

Bi podarili tisto čokolado ali Lego kocke, če bi vedeli, da za njimi stoji izkoriščanje?
Verjetno ne. V tem času je zelo priljubljeno obdarovanje s čokoladnimi izdelki. (Pre)malo potrošnikov pa pozna razmere, v katerih je pridelan kakav in sladkor iz sladkornega trsa, glavni sestavini čokolade. Pot od kakava do sladke čokolade se seveda ne začne v kakšni izmed čokoladnic v Sloveniji. Največ čokolade, ki jo pojemo pri nas, je narejene iz kakava, ki prihaja s plantaž na Slonokoščeni obali in v Gani.

Samo v teh dveh državah pri obiranju kakava sodeluje 2,15 milijona otrok. Če pogledamo še na vidik okolja in podnebnih sprememb - samo proizvodnja palmovega olja, ki ga najdemo v večini predelanih izdelkov (čokoladni keksi, rogljički in zamrznjene dobrote) povzroča kar 18x več emisij na letni ravni kot celotna Slovenija (predvsem zaradi spremembe rabe tal in pogostih požarov).

Delavke in delavci na Kitajskem proizvedejo kar 75 % vseh igrač na svetu in med njimi so tudi priljubljene Lego kocke. Z njimi pa se ne igrajo otroci delavk in delavcev, ki jih izdelujejo. Še več, njihovi otroci svojih staršev pogosto sploh ne vidijo, ker morajo le-ti delati nadure in vsaj šest dni v tednu, da zaslužijo dovolj za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov. Pri tem nimajo niti odmora za počitek, v enajsturnih delavnikih si lahko vzamejo le kratek odmor za malico, a se ne smejo pritožiti, ker s tem tvegajo, da bodo izgubili svoje delovno mesto.

Na njihovo mesto v tem primeru pridejo delavke_ci migrantke_i, s še manj pravicami. Nastanjeni so pogosto v premajhnih in prenatrpanih namestitvah, ki so skrajno nehigienične in pogosto celo brez sanitarij. A kocke bodo narejene in pravočasno poslane na evropski trg, hitro pokupljene in kot najlepše darilo podarjene našim otrokom.

Več o nekaterih kršitvah nam znanih podjetij pa v poročilu Kaj pa, če...?, ki ga je za Slovenijo priredil Focus. Ta prinaša tudi razlage, kako bi zakonodaja EU o dolžni skrbnosti v podjetjih, katere vsebina je bila potrjena včeraj v zgodnjih urah, lahko pomagala zaščititi ljudi in planet.

Podjetja morajo poslovati bolj odgovorno, trajnostno in pravično
Potrošnik ima s svojimi izbirami vpliv, a ne more biti kriv za vsa izkoriščanja in uničevanje okolja le zato, ker kupuje izdelke. Potrošniki tudi ne moremo biti detektivi, ki bomo za vsak izdelek iskali podatke o izvoru in načinu pridelave. Zato je zelo pomembno, da za ta del poskrbijo podjetja z bolj odgovornim poslovanjem in država z ustrezno zakonodajo, ki to regulira.

Ravno včeraj sta na ravni EU Svet in Evropski parlament sklenila dogovor o direktivi o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti - CSDDD, ki bo za velika podjetja določila obveznosti glede dejanskih in morebitnih škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje v zvezi z njihovimi lastnimi dejavnostmi, dejavnostmi njihovih podružnic in dejavnostmi, ki jih izvajajo njihovi poslovni partnerji. Dogovor sicer ni idealen, a je vseeno ključen korak naprej pri zagotavljanju odgovornosti podjetij za kršitve, ki jih povzročijo, ali k njim prispevajo.

Pomembno je na primer, da vzpostavlja mehanizme dostopa do pravnih mehanizmov za žrtve kršitev, ki je bil do zdaj praktično neobstoječ. Na žalost pa je dogovor iz obsega obveze skrbnega pregleda izključilo vplive podjetij na podnebne spremembe in pa večino aktivnosti finančnega sektorja, ki nudi finančno podporo projektom, ki rušijo cilje trajnostnega prehoda. To je velika izguba, saj kar 83% prebivalk_cev Slovenije podpira zakonske zaveze za podjetja na področju podnebnih sprememb, in kar 82%  jih meni, da morajo biti banke odgovorne tudi za dejanja podjetij, v katera vlagajo ali jim posojajo denar. Slovenija ima priložnost pri ustvarjanju nacionalne zakonodaje biti ambicioznejša in upoštevati mnenje prebivalk in prebivalcev. 

S svojimi izbirami lahko potrošniki naredimo veliko - podarite (si) zmanjškarstvo
Vsak posameznik lahko spremeni veliko. Smo člani družin, skupnosti, smo potrošniki in državljani in tudi zaposleni ter zaposlovalci, nekateri odločevalci, drugi aktivisti. Naš prvi korak k trajnosti je lahko t. i. zmanjškarstvo - razmislimo, kaj kupimo in vestno uporabimo, kar že imamo. Naslednji korak pa je izbira izdelkov in pridelkov, ki upošteva tudi pravičnost in okolje. Kot posamezniki in potrošniki lahko kupujemo manj ali bolj trajnostno, ali pa celo interveniramo v lokalni prostor in skupnost.

Lahko širimo informacije in se informiramo med prijatelji. Lahko damo pobudo za spremembo praks v službenem okolju - zakaj ne bi na primer na delovnem mestu začeli kupovati kavo, ki je ekološka in iz pravične trgovine? Darila lahko izdelamo sami, podarimo svoj čas, izberemo bolj lokalne in ekološke izdelke, podpremo majhne proizvajalce, ki delujejo v našem kraju, nenazadnje pa podpišemo ali ustvarimo tudi kakšno peticijo ali poziv k izboljšanju razmer na tem področju.

Lahko se povežemo s starši “naše” šole in predlagamo trajnostne ukrepe. Tudi volitve niso zanemarljive, saj izbiramo ljudi, ki bodo v našem imenu odločali v naslednjem obdobju. Tako na lokalni, nacionalni in tudi na ravni EU. Če smo bolj aktivistične narave ali kreativnega duha pa lahko ozaveščamo tudi preko drugačnih intervencij.

Več informacij:
https://focus.si/odgovornost-podjetij-za-krsitve-clovekovih-pravic-in-okolja-vzdolz-celotne-vrednostne-verige/
https://focus.si/tag/globalna-odgovornost-in-potrosnja/
https://focus.si/tag/odgovornost-podjetij/