Zgodbe selitev, ki jih piše podnebna kriza

torek, 12. december 2023 @ 09:28 CET

Izšla knjižica »Nekoč je bil dom«: Zgodbe selitev, ki jih piše podnebna kriza 
17 osebnih zgodb ljudi in njihovih skupnosti iz zelo različnih delov našega planeta. - Knjižica je nastala v okviru mednarodnega projekta Onkraj zgodb. - V projektu so mladi_e v obliki video zapisa spregovorili_e tudi o svojem videnju podnebne krize. - Pridruženi partnerji projekta so pripravili video posnetke, v katerih skozi svoje oči predstavljajo podnebne spremembe in migracije v Ugandi, Boliviji in Palestini.

V dneh pred svetovnim dnevom  človekovih pravic (10. december) in mednarodnim dnevom migrantov (18. december) v Umanoteri in društvu Humanitas izpostavljajo (pogosto spregledane) podnebne migracije. V branje predlagajo pred kratkim izdano knjižico Nekoč je bil dom, katere namen je zgodbe podnebnih migrantov_k predstaviti skozi njihove oči.

Ob tem ponovno poudarjajo, da je "zgodovinska odgovornost za podnebne spremembe na strani premožnih ljudi, držav in kontinentov, čeprav podnebne spremembe nesorazmerno bolj vplivajo na najrevnejše in najbolj ranljive ter marginalizirane ljudi." Sprašujejo se, ali smo to odgovornost pripravljeni sprejeti.

Hkrati poudarjajo nujnost sprejetja mednarodne definicije podnebnega begunca, ki bi vodila do prepotrebne zaščite vseh, ki so zaradi posledic podnebnih sprememb primorani zapustiti svoje domove. Svoboda gibanja danes namreč ne velja enako za vse na tem planetu, neenakosti pa močno omejujejo selitve in še dodatno ogrožajo najranljivejše.

Knjižica Nekoč je bil dom: Zgodbe selitev, ki jih piše podnebna kriza, ki je v tiskani obliki izšla v štirih jezikih (slovenskem, nemškem, španskem in bosansko-hercegovskem), v angleškem pa je na voljo v spletni obliki, predstavlja zaključek dve leti trajajočega projekta Onkraj zgodb / Beyond the Tales*. V »terenskem delu« priprave knjižice so se prek spletnih povezav spoznavali ljudje iz različnih delov sveta: od Čila, Kolumbije in Bolivije do Mjanmara in Filipinov, od Ugande, Irana in Palestine do Španije, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije.

Sestavljali in iskali so povezave med podnebno krizo in selitvami ljudi (migracijami). "Te povezave pogosto - namerno ali nenamerno - še danes ostajajo prezrte," opozarja urednica knjižice Manca Šetinc Vernik.

"Posledice podnebne krize, zaradi katerih so ljudje prisiljeni v selitev, namreč niso vedno le hipne, ekstremne in katastrofalne, kot smo lahko občutili tudi v Sloveniji, najprej lani ob hudi suši in komaj obvladljivih požarih, letos pa ob uničujočih poplavah. Pogosteje so postopne in počasne, naključnemu opazovalcu komaj zaznavne, a niso nič manj hude, celo nič manj smrtonosne."

 "Podnebne spremembe niso le posledica naravnih sil, temveč predvsem produkt intenzivnega pridobivanja virov za človeško korist." Lejla Nametak, Almin Sitnić in Huriye Arikan, »Nekoč je bil dom«

Selitve so torej oblika odzivanja in prilagajanja na svet, ki se spreminja. »Nekoč je bil dom« pripoveduje tako o t. i. notranjih selitvah, torej znotraj ene države, kot tudi o čezmejnih selitvah, tudi takih na velike razdalje. Zgodbe presegajo suhoparne statistične podatke, analize in naslove študij in člankov, bralca_ko vabijo, da se postavi v položaj tistih, ki so morali_e sprejeti odločitve, ki so jim spremenile življenje. 

"Tudi zato je pričujoča knjižica predvsem prikaz tega, kar človeštvo zmore, prikaz človeške odpornosti v spreminjajočem se svetu podnebnih ekstremov," poudarja Manca Šetinc Vernik. Kot še dodaja urednica knjižice, pa nam le ta "ponuja tudi ogledalo in edinstveno možnost, da postavimo pod drobnogled naše lastno dojemanje sveta in predvsem naše delovanje v svetu."

V okviru prosto dostopnega spletnega tečaja o podnebnih migracijah, ki so ga partnerji razvili znotraj projekta, so mladi_e iz Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine in Španije sami_e pripravili_e enega izmed učnih modulov. V njem so predstavljali_e lokalne primere vpliva podnebnih sprememb in migracij in te obravnavali_e z lastne perspektive.

V Sloveniji so obravnavali primer trboveljske cementarne Lafarge Cement, v Avstriji primer vasice Bad-Fischau Brunn in vpliv podnebnih sprememb na mikroklimo, v Bosni in Hercegovini primer reke Radobolja, ki je že več let izpostavljena onesnaževanju. Španski prispevek pa se osredotoča na (neobstoječ) mednarodnopravni status podnebnih beguncev. 

V pomoč pri seznanjanju s podnebnimi spremembami in migracijami v Ugandi, Boliviji in Palestini, pa so pridruženi partnerji iz teh držav pripravili videe, kjer temo naslovijo skozi svoje oči. O razumevanju in ustreznemu naslavljanju podnebnih migracij v Ugandi je govoril dr. David Mfitumukiza z Univerze Makerere v Ugandi (video), o bolivijskem jezeru Poopo ter o tem, kako so s tem področjem povezani požari v Amazoniji, preskrba z vodo in selitve ljudstev, kot so Uruji, Teatro TRONO (video); Anwar Samara pa je v svojem predavanju predstavila, kako posledice podnebne krize že občutijo prebivalci in prebivalke Palestine (video). 

Knjižica Nekoč je bil dom: pdf slo, pdf eng.

Za tiskan izvod knjižice v slovenskem jeziku pišite na karmen@humanitas.si

* Projekt je mladinskim delavcem_kam zagotovil znanje in informacije za pridobivanje in krepitev kompetenc ter kritičnega razumevanja podnebnih migracij. V projektu sodelujejo nevladne organizacije iz Avstrije, Španije, Bosne in Hercegovine in Slovenije – slovenska partnerja projekta sta društvo Humanitas in Umanotera.

Več o projektu Onkraj zgodb / Beyond The Tales tudi na projektni spletni strani.

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20231211092822400