Kako ohraniti in varovati duševno zdravje zaposlenih v digitalni dobi
Tovrstna tveganja je mogoče, tako kot vsa druga tveganja za varnost in zdravje pri delu, s pravočasnim in ustreznim ukrepanjem v delovnih organizacijah obvladati in na ta način obvarovati in ohranjati zdravje zaposlenih.

Razvoj digitalnih tehnologij in njihovo vključevanje na delovna mesta prinaša zaposlenim in delodajalcem številne prednosti, kot so večja varnost, zanesljivost, učinkovitost, produktivnost, večja avtonomija in fleksibilnost.

Hkrati pa digitalni sistemi prinašajo tudi različne izzive za varnost in zdravje pri delu. Ozaveščanje o možnih negativnih vplivih digitalnih tehnologij na zdravje zaposlenih in o tem, kako jih preprečevati ter zagotavljati varno in produktivno digitalno preoblikovanje dela, je osrednja vsebina nove dveletne kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).

Vsako od področij, kot so digitalno platformno delo, avtomatizacija, delo na daljavo, vodenje delavcev s pomočjo umetne inteligence in pametni digitalni sistemi, prinaša različna psihosocialna tveganja, ki v primeru, da jih v delovnih organizacijah ne obvladujejo, lahko povzročajo stres in negativno vplivajo na duševno in telesno zdravje zaposlenih.

Pri delu preko spletnih platform (na primer najrazličnejši prevozi, prodaja izdelkov, oddaja nastanitev) se, podobno kot pri delu na daljavo oziroma na domu, pogosteje pojavljajo psihosocialna tveganja, kot so strokovna izolacija, osamljenost, odsotnost podpore sodelavcev, podaljšan delovnik, 24/7 dosegljivost za delodajalca, zabrisana ločnica med zasebnim življenjem in delom. Dodatno tveganje pri delu na domu predstavljata tudi nezadostna opremljenost za delo in slabši ergonomski pogoji.

Avtomatizacija miselnih in fizičnih nalog (na primer obdelava podatkov, premikanje fizičnih bremen, uporaba naprednih sistemov sodelovalnih robotov), ki zaposlene sicer razbremenjuje monotonega, fizično napornega in nevarnega dela, lahko na drugi strani pri njih povzroči strah pred izgubo dela,  izgubo specifičnih veščin in znanja zaradi drobljenja delovnih nalog, zmanjšanje situacijskega zavedanja ter strah pred izgubo avtonomije pri delu.

Do občutka izgube avtonomije in sposobnosti za odločanje ter opravljanje nalog lahko pride tudi pri uporabi sistemov za vodenje oziroma upravljanje delavcev z umetno inteligenco ali algoritmi, ki razporejajo naloge, določajo ritem dela, ocenjujejo opravljeno delo in določajo nagrajevanje zaposlenih. Na ta način vodeni oziroma upravljani delavci lahko doživljajo pritisk, da bi delali hitreje, kar povzroča stres in lahko vpliva na število delovnih nesreč. Napake ali netočnosti pri podatkih lahko vodijo do napačne ocene uspešnosti delavca in s tem do doživljanja krivice.

Z možnostjo napak so povezana tudi nekatera tveganja pri uporabi različnih malih elektronskih naprav, ki skrbijo za varnost pri delu, kot so senzorji, kamere in podobno, ki so pogosto del osebne zaščitne opreme delavcev (nameščeni na oblačilih, čeladi, v zaščitnih očalih in podobno) ter merijo na primer ravni  toksinov, hrupa, temperaturo, podatke o telesnem in duševnem počutju delavca (lahko zaznavajo spanec, srčni utrip, zgodnje znake utrujenosti).

Zbrani podatki so lahko netočni, omejeni ali tudi napačni, delavci pa se nanje preveč zanašajo, kar lahko tveganja za nesreče poveča, namesto da bi jih zmanjšalo. Poleg tega prihaja pri večini digitalnih tehnologij do zbiranja podatkov o zaposlenih, kar lahko povzroči občutek stalnega nadzora, tudi v prostem času, in občutka izgube zasebnosti. Občutek stalnega nadzora lahko vodi tudi k nenaravnemu vedenju, kot je na primer stalno smehljanje v želji, da bi se vedli skladno z algoritmom.

Pomembno je vedeti, da je vsa tveganja, vključno s temi, ki jih prinaša digitalizacija dela, v delovnih organizacijah možno prepoznati, preprečiti in uspešno obvladati, še zlasti, če se jih odkrije in obravnava čim bolj zgodaj. Temeljno načelo pri uvajanju digitalnih sistemov naj bo osredotočenost na človeka. Umetna inteligenca in digitalne tehnologije naj bodo človeškemu odločanju v podporo, ne pa da ga nadomestijo.

Za učinkovito obvladovanje tveganj, povezanih z digitalizacijo dela, je ključno, da so zaposleni aktivno vključeni že v začetnih stopnjah odločanja o izbiri in uvedbi digitalnih tehnologij, pomembna je transparentna komunikacija ter ustrezno izobraževanje. Na ta način zaposleni bolje razumejo prednosti, pa tudi tveganja, povezana z digitalizacijo.

V povezavi z digitalizacijo je eden pomembnejših ukrepov za varovanje duševnega zdravja zaposlenih pravica do odklopa, torej do neodzivanja na službeno e-pošto, telefonske klice in na druge možne komunikacijske kanale izven delovnega časa, v času praznikov in dopustov, brez negativnih posledic za zaposlenega ter z vzpostavljenim postopkom za sporočanje kršitve te pravice. Za udejanjanje te pravice, ki je v nekaterih državah že uzakonjena, se tudi pri nas odloča vedno več delodajalcev.

Z digitalizacijo je povezan tudi digitalni stres, ki lahko negativno vpliva na zdravje, delazmožnost in učinkovitost zaposlenih. Znaki digitalnega stresa vključujejo preobremenjenost, razdražljivost, glavobole, psihično utrujenost, napake pri odločanju, občutke nemoči, slabšo delovno učinkovitost, manjše zadovoljstvo pri delu, doživljanje tesnobe ob odklopu od digitalnih naprav.

Za zmanjševanje posledic digitalnega stresa lahko tudi sami naredimo veliko, tako da:

• razmislimo o svojem odnosu do digitalnih tehnologij, zakaj in koliko časa jih uporabljamo, ali nam ostane dovolj časa za dejavnosti, ki nas veselijo, in za naše bližnje?
  
  
• pri delu se osredotočimo na eno nalogo naenkrat in čim bolj omejimo motnje, kot so opozorila o novi e-pošti, zvoke telefona in druge naprave;
  
  
• med zahtevnejšim delom izklopimo vsa obvestila z digitalnih naprav;
  
  
• med pogovorom ali sestankom se osredotočimo na komunikacijo; v tem času ne pregledujmo e-pošte, ne pošiljajmo sms sporočil…;
  
  
• vzemimo si premore od ekranov in jih izkoristimo za sprostitev, sprehod, vajo za oči ali aktivni odmor, kar nas bo razbremenilo in napolnilo z energijo za nadaljnje delo;
  
  
• določimo čas v dnevu, ko nismo dosegljivi in ne pregledujemo e-pošte, novosti na družbenih omrežjih, spletnih novic in drugih vsebin; ta čas namenimo dejavnostim, ki nas sprostijo, sebi oziroma svojim bližnjim.

Več o tem, kako preprečiti negativne učinke digitalnega stresa in drugega stresa, povezanega z delom,  si lahko preberete na spletni strani Programa MIRA, Nacionalnega programa duševnega zdravja, na naslednji povezavi. 

Na istem portalu v zavihku Na delovnem mestu so za zaposlene in delovne organizacije na  voljo tudi številne druge brezplačne informacije o duševnem zdravju pri delu, o psihosocialnih tveganjih in njihovem obvladovanju, o opozorilnih znakih, napotki za posameznike, interaktivna vprašalnika in seznam podpornih storitev za delovne organizacije.