Od maja, ko smo nazadnje pisali o prireditvah na poti do zero waste, se je zgodilo veliko, še več pa se bo moralo spremeniti. O problemu “bioplastike” in zanemarjanja pomena ponovne uporabe na prireditvah smo se to poletje posebej razpisali. Prvo pravo pokoronsko leto je pokazalo, da imamo z ločevanjem odpadkov na dogodkih hude težave, da brez ponovne uporabe ne bo šlo in da se morajo organizatorji pričeti zavedati, da spremembe ne bodo prišle čez noč. 

Na Evropskem prvenstvu v veslanju je med drugim umanjkalo zavedanje, da pri zero waste še daleč ne gre zgolj za postavljanje zabojnikov za odpadke. Ukrepi zahtevajo veliko dela, koordinacije in sodelovanja z vsemi deležniki, uspeh pa ne pride čez noč. Tega se še posebej zavedajo organizatorji, ki se na zero waste pot podajo kontinuirano. Prva izvedba ukrepov je tako pogosto zgolj pogojno uspešna, pri vsaki naslednji pa se že pozna napredek tako pri številkah kot mentaliteti.

Z velenjskima prireditvama Promenada okusov in Pikin festival sodelujemo že dlje časa in napredek je jasen. Pozdravljamo odločitev velenjske občine in turistične zveze za vzpostavitev stalne in izobražene ekipe Zelene straže, ki na dogodkih skrbi za ustrezno ločevanje odpadkov in ozaveščanje. Vendar pa ločevanje odpadkov ni vse. 

Kako pomembna je ponovna uporaba in sodelovanje z gostinci, se je pokazalo na Maratonu treh src, Teku štirih mostov in Art kampu. Prvi so sicer dosegli cilj več kot 90 % ločeno zbranih odpadkov, a v seštevek niso bili vključeni odpadki gostincev, ki s poplavo izdelkov za enkratno uporabo kazijo podobo zero waste prireditve.

Tudi s kozarci za enkratno uporabo (pa naj bodo ti iz biorazgradljive plastike ali kakšnih drugih kvazi bolj zelenih materialov) imamo tako na radenskih kot škofjeloških trasah še kar nekaj dela. Art kamp, paradni konj zero waste gibanja na področju slovenskih prireditev, prav zaradi neustrezne ozaveščenosti gostincev po več letih ostal brez zero waste naziva. In to kljub uporabi naših pralnih kozarcev. 

Ne le gostinci, tudi sponzorji so lahko trd oreh. To je še posebej razvidno na konferencah, kot je na primer Slovenskih oglaševalski festival.

Začetek avgusta je rezultate, vredne zero waste naziva dosegel PIFcamp, kjer smo sodelovali prvič, kot dobro prakso pa lahko omenimo uspešno zmanjševanje količin odpadne hrane in naš izračun ogljičnega odtisa prevozov na dogodek. 

Prvič se je na zero waste pot podal tudi vrhniški Festival kave in nam omogočil prepotreben vpogled v prireditev, kjer se bomo v bodoče še bolj posvetili preprečevanju nastajanja odpadkov. 

Z zero waste nazivom se po dosedanjih podatkih lahko pohvalijo Dan Evrope, Maraton treh src, (Z)mešani festival in Kino Otok. Rezultate izvedenih ukrepov na Mestni promenadi Brežice bomo razkrili na dogodku, ki bo ob svetovnem dnevu turizma potekal 26. septembra. Rezultate vseh prireditev lahko spremljate na naši spletni strani. 

Med dobrimi praksami, ki jih kljub kritičnosti te novice, nikakor ni bilo malo, lahko izpostavimo vsebinski ozaveščevalni učinek Dneva Evrope, uvedbo (in pravilno komuniciranje) pralnih kozarcev na Kino Otoku in Mestni promenadi Brežice ter ponovno minimalno količino odpadkov na (Z)mešanem festivalu. 

Veseli smo vsake prireditve, ki se odloči za ločevanje odpadkov (kar še zdaleč ni samoumevno), še bolj veseli pa vsake, ki se konkretno loti njihovega preprečevanja. Prav vsaka od njih je zaslužna, da se zero waste val na dogodkih vedno bolj širi. In prav zato smo se odločili, da je čas za razmislek in zaostritev nazivov, ki vodijo do naziva zero waste. 

Vir: http://ebm.si/o/sl/