Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Rodoslovne raziskave vodijo v zgodovino, heraldiko, geografijo, etnologijo …

Iskanje korenin Slovencev

»Že sedaj se tudi v rodoslovni praksi lahko uspešno uporablja tehnologija umetne inteligence ChatGPT - naj bo to za analizo velikih količin rodoslovnih zapisov, razlago ali prevajanje besedil v tujih jezikih.

Rodoslovci bodo lahko prihranjeni čas izkoristili pri aktivnostih z visoko dodano vrednostjo, kot je razlaga pridobljenih podatkov, povečevanje raznovrstnosti področja raziskovanj in podobno,« poudarja informatik in rodoslovec Matej Hohkraut iz Slovenskega rodoslovnega društva. Z njim smo se pogovarjali o rodoslovju, vedi, ki se ukvarja z raziskovanjem in opisom rodov, sorodstvenih povezav.

Rodoslovje ali genealogija ni mlada veda. Že Stara zaveza vsebuje elemente rodoslovnega dela. Prav tako so velik pomen rodoslovju posvečale srednjeveške vladarske rodbine in plemstvo. V moderni dobi pa lahko trdimo, da so rodoslovne raziskave dostopne vsakomur.

Kaj človeka sploh žene, da raziskuje, kdo so njegovi predniki, od kod prihajajo? In kateri vse so lahko motivi za raziskovanje preteklosti svojih rodbinskih prednikov?
Razlogi so različni, povezuje pa jih skupen cilj, ki je vedenje, poznavanje, kar je nekaj pozitivnega, dobrega. S sociološkega stališča je družina osnovna celica obstoja in delovanja posameznika, tako se zdi naravno, da nas zanima, kdo so naši predniki, kam pripadamo in kdo nam je zapustil naš genski zapis.

V nekaterih primerih gre verjetno za ljubezen do odkrivanja zgodovine, ki ima pri rodbinski zgodovini (rodoslovju) za raziskovalca dodatno intimno noto, ki se ne navezuje na celotno populacijo, narod, ampak samo na ozek krog ljudi, družino. Pri drugih za raziskovanje neznanega, ker zaradi prezgodnje smrti niso nikoli osebno poznali družinskih članov in jih zanimajo njihove zgodbe, ki jim jih nikoli niso izpovedali.

Če vaše vprašanje obrnemo, pridemo do tega, da rodbine, ki so uspešne skozi več generacij tekom zgodovine, ne potrebujejo raziskovalcev rodoslovja, saj same skrbijo za vedenje in prehajanje družinske zgodovine iz roda v rod. Na primer, angleška kraljica Katarina Aragonska (1485-1536) naj bi svojo špansko linijo prednikov lahko sledila vse do Vizigotov (leta 400), se pravi, da je njeno družinsko drevo zajemalo več kot tisoč let.

Rodoslovne raziskave vodijo še na druga področja, kot so zgodovina, heraldika, geografija, etnologija, statistika … Raziskave so torej precej zahtevne?
Res je. Sam na svojih predavanjih rad pokažem fotografijo igralca Jeremyja Bretta, ki je med leti 1984 in 1994 igral detektiva Sherlocka Holmesa. Brez pretiravanja bi lahko rekel, da je idealno, da ima rodoslovec vse vrline omenjenega literarnega junaka. Izpostavil bi interdisciplinarnost - med raziskovanjem nam pomagajo znanja, povezana s poznavanjem tujih jezikov, pisav in narečij, kartografije, zgodovine, etnologije, meroslovja, antropologije, sociologije, zdravstva, politike in prava in podobno.

Natančnost in urejenost - med raziskovanjem je potrebno obvladovati ogromne količine podatkov, kar je mogoče le s sistematičnostjo. Senzibilnost za podrobnosti - pogosto so odgovori na naša vprašanja skriti v podrobnostih. Na primer, nekateri priimki se med seboj razlikujejo samo po eni črki; če to spregledamo, lahko namesto dveh oseb nastane v naši raziskavi ena.

Povezovanje dogodkov in logično sklepanje - vseh podatkov o neki osebi verjetno nikoli ne bomo zbrali, zato bodo določene teze raziskave postavljene tudi na podlagi sklepanja in povezovanja dogodkov. Na primer, če imamo dokaz, da je prva žena moškega umrla leta 1818 in se je otrok istega moškega rodil drugi ženi leta 1820, lahko sklepamo, čeprav nimamo dokaza o njegovi drugi poroki, da je bila njuna poroka med letoma 1818 in 1820.

Kaj je vas osebno pritegnilo k raziskovanju svojih rodbinskih korenin?
Z rodoslovjem sem se srečal pred sedemnajstimi leti, posredno prek domoznanskega projekta. Zametke zanimanja za družinsko zgodovino pa gre verjetno iskati v moji navezanosti na mojo pokojno babico in njeni neverjetni potrebi socializacije s svojimi sorodniki. V mladosti sem z njo pogosto obiskoval njene sorojence, bratrance in sestrične. Že kot otrok sem poznal praktično vse sorodnike v drugem kolenu po njeni strani. Pogosto sva tudi skupaj pregledovala rodbinske fotografije, ki so bile zbrane v kartonasti škatli, in se ob njih pogovarjala o pomembnih družinskih dogodkih.

Naredili ste tudi raziskavo svoje rodbine in o tem napisali dve knjigi: »Lipa zelenela je« (Pot skozi zgodovino rodbine Slanšek) in »Vrelci naše zgodovine« (Pot skozi zgodovino rodbine Hochkraut). Do kod ste prišli, do katerega leta nazaj, pri koreninah svojih prednikov?
To je sicer zelo pogosto vprašanje, ki pa nima prave rodoslovne teže. Naj pojasnim, matične knjige na današnjem področju Slovenije v grobem segajo v prvo polovico sedemnajstega stoletja. Seveda so na ohranjenost knjig za posamezno župnijo skozi čas vplivali mnogi dejavniki, kot so naravne nesreče (požari, povodnji), migracije knjig (zaplembe med okupacijami), skrbnost skrbnikov knjig in podobno.

Tako kaj hitro ugotovimo, da na »globino« rodoslovne raziskave pomembno vplivajo zunanji dejavniki, na katere rodoslovec nima vpliva. Moje osebno mnenje je, da je bolj pomembno, da rodoslovec svoja dognanja ustrezno dokumentira z viri in verodostojno razlago podatkov. S tem omogoči kasnejšo preverbo podanih tez in morebitna nova raziskovanja drugim raziskovalcem, ki se med svojo raziskavo »dotaknejo« vsebine njegove raziskave.

Če vam odgovorim še konkretno na vprašanje: prva pisna omemba rodbine Slanškov po moji raziskavi sega v leto 1582, ko urbar omenja dediče Pongraca, Mico in Jurija Slanška. Da je kateri izmed njih moj neposredni prednik, iz razpoložljivih podatkov ni mogoče zanesljivo potrditi. Drugače je pri rodbini Hochkraut, kjer moja prababica izhaja iz rodbine Zupan iz Povčna, po domače Primoževega, kjer se v urbarju iz leta 1524 omenja Primož Zupan. Ker je rodbina Zupan bivala na isti domačiji več kot štiristo let, lahko z veliko zanesljivostjo sklepamo, da je Primož moj neposredni prednik.

Kako vas je to raziskovanje obogatilo, katera spoznanja vam je dalo?
Rodoslovno raziskovanje je pri meni v zadnjem času preraslo ljubiteljsko raven. Ne zanima me samo zbiranje podatkov in kvantiteta rodoslovne baze; to je precej rutinsko delo, ki zahteva precej potrpežljivosti in vztrajnosti ter ogromno časa, podobno kot pri vseh zbirateljskih hobijih. Povsem nova dimenzija je, ko na rodoslovno raziskovanje pogledaš širše, bolj akademsko.

Ko vrednota ni količina samih podatkov, temveč njihova kakovost, način razlage. Na tem mestu se rodoslovec prične spraševati o uporabi in razvoju metodologij, orodij in vzpostavitvi rodoslovnih standardov. Mogoče je meni ta način dojemanja in obdelave informacij malce lažji zaradi moje poklicne kariere.

S čim pa se ukvarjate poklicno?
Zaposlen sem v podjetju, ki je specializirano za obdelavo velikih količin in kompleksnih podatkov. V času predsedovanja Slovenskemu rodoslovnemu društvu je bil moj cilj članom približati pomembnost razvoja metodologij in orodij za nadaljnji razvoj slovenskega rodoslovja.

Tako so pod okriljem Društva v preteklih letih zaživeli pomembni projekti, kot so Indeks matičnih knjig slovenskih župnij, ki trenutno zajema preko 103.000 zapisov porok in preko 25.000 zapisov rojstev; Register pokopališč, ki trenutno zajema 742 pokopališč s preko 271.000 popisanimi nagrobniki; Spletni rodoslovni slovar s trenutno preko 3400 gesli in še nekateri drugi.

V prihodnosti tako pričakujem, da bo evolucija rodoslovja s pomočjo IT tehnologij narekovala, da bodo nekatere aktivnosti in znanja, ki so danes ključni za raziskovanje, pristale v domeni tehnoloških rešitev.

Kako konkretno bo to olajšalo delo rodoslovcem?
Na primer, ko bo indeksacija matičnih knjig zaključena, ne bo potrebe, da rodoslovec ure in ure pregleduje matične knjige in išče izbrano osebo; v iskalno polje bo vpisal ime osebe ali kakšen drug podatek in iskalnik mu bo vrnil zapisane matične podatke iskane osebe. Drug primer, že sedaj obstaja rešitev Transkribus, ki namesto vas s pomočjo AI tehnologije umetne inteligence prepoznava in digitalizira rokopise.

Prav branje in interpretacija rokopisov, na našem področju na primer nemške gotice ter nemških in latinskih izrazov, je za marsikaterega rodoslovca velik izziv. Prav tako se že sedaj tudi v rodoslovni praksi lahko uspešno uporablja tehnologija ChatGPT, naj bo to za analizo velikih količin rodoslovnih zapisov, razlago ali prevajanje besedil v tujih jezikih, kot tudi za ustvarjanje krajših ali obsežnih predstavitvenih besedil s pridobljenimi podatki znotraj rodoslovne raziskave.

Rodoslovci bodo tako prihranjeni čas unovčili pri aktivnostih z visoko dodano vrednostjo, kot so razlaga pridobljenih podatkov, povečevanje raznovrstnosti področja raziskovanj in podobno. S tem ne trdim, da vsa ta znanja za rodoslovca ne bodo več pomembna, le njihov pomen in narava uporabe se bosta morala prilagoditi.

Ste pri tem raziskovanju naleteli tudi na kakšne podatke, ki so vaš pretresli, pozitivno ali negativno presenetili ali pa jih niste pričakovali?
Objektivnost je eno od osnovnih načel rodoslovnih raziskav. Ne glede na karkoli svetujem, da se držite tega načela. Med raziskovanjem vsak izmed nas naleti tako na pozitivne kot na negativne podatke, o tem ni dvoma, in vsak mora sam pred raziskovanjem presoditi, ali se bo s spoznanji lahko spoprijel ali ne.

Najbolj pogosti »neznani« dogodki, predvsem negativni, ki jih srečamo, so kriminalna dejanja in prevare, prikrita zunajzakonska razmerja in rojstva, slabe navade prednikov, dedne in druge bolezni, nepoznani člani družin, prikriti samomori in podobno. Zelo pomembno je, da kot rodoslovci znamo obdržati diskretnost in v svojih dejanjih delujemo etično.

Kaj trenutno vi raziskujete v okviru rodoslovja?
Sem ravno v zaključni fazi projekta ob osemstoletnici prve pisne omembe mojega domačega kraja Zidani Most. Kar pomeni, da sem v fazi tehnične realizacije knjižne monografije kraja in spletnega interaktivnega zemljevida starih domačij kraja in okolice, ter seveda v pogovorih s potencialnimi sponzorji projekta.

V dobrih dveh letih in pol sem pripravil monografsko publikacijo, ki v prvem delu zajema pestro zgodovino kraja in okolice, v drugem delu pa podrobneje navaja podatke o posameznih zaselkih, njihovih prebivalcih in domačijah vse od njihovih začetkov do sredine dvajsetega stoletja. V okviru dela so bila zbrana tudi domača imena, ledinska imena in izdelan slovar lokalnih pogovornih izrazov. Knjiga bo predvidoma izšla v februarju 2024.

Tatjana Svete

Celoten članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 363 (oktober 2023).