ZPS: Stroški pologov in dvigov gotovine - bolj kot višina nadomestil sporno samo zaračunavanje teh osnovnih bančnih storitev
Na ZPS so preverili nadomestila bank in hranilnic, ki so povezana z gotovinskim poslovanjem. Večina bank nadomestila zarčunava za pologe in dvige kovancev, ne pa tudi bankovcev, razen ene, pri katerih morajo komitenti plačati tudi za pologe papirnatega denarja. 

Sodobni načini plačevanja zaradi svoje uporabnosti vedno bolj nadomeščajo in izpodrivajo gotovino. Ta je sicer zakonito plačilno sredstvo in edina oblika javnega denarja, do katerega imajo vsi neposreden dostop, a ni do vseh prijazno. »Ukinjanje gotovine prizadene predvsem starejše uporabnike, ki poznajo in so navajeni takšnega načina ravnanja z denarjem.

Prehod na digitalno je za marsikoga (pre)velik izziv in prav bi bilo, da se poleg uvajanja novih načinov plačevanja ohranjajo tudi stari,« opozarja Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije in ob tem dodaja: »Visoka nadomestila za gotovinsko poslovanje so diskriminatorna do tistih, ki alternativ ne morejo ali ne znajo uporabljati - plačilo položnice na bančnem okencu je lahko tudi do desetkrat dražje od plačila v spletni ali mobilni banki.«

Na ZPS ob tem poudarjajo, da tehnološkemu razvoju nikakor ne nasprotujejo, saj prinaša številne prednosti in prihranke ter je obenem neizogiben. A ne zdi se jim prav, da nekatere člane družbe izločimo, brez izbire.

Večina zaračunava pologe in dvige kovancev
Večina bank nadomestila zaračunava za pologe in dvige kovancev, ne pa tudi bankovcev. Le pri SKB morajo komitenti plačati tudi za pologe papirnatega denarja, in sicer 0,2 odstotka od zneska, namanj 1,5 evra. Za polog gotovine v višini 2000 evrov je tako treba plačati štiri evre. 

https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/stroski-pologov-in-dvigov-gotovine-2023-03-02

Ali ste vedeli, da obstajajo izjeme pri plačilu z gotovino, ki jih določa zakon

Prodajalec gotovine ne sme zavrniti, saj s tem krši zakon, so pa določene izjeme:

• ko se obe stranki sporazumno dogovorita, da bosta uporabili drugo plačilno sredstvo;
  
  
• nobena stran (prodajno mesto ali kupec) ni zavezana sprejeti večkot 50 kovancev pri vsakem posameznem plačilu;
  
  
• načelo dobre vere: prodajalec nima drobiža, vrednost bankovca je nesorazmerna z vrednostjo nakupa. V teh primerih prodajalec lahko na primer zavrne sprejem bankovcev za 200 in 500 evrov. Plačnik in ponudnik blaga se morata dogovoriti o tem, na kakšen način poravnati znesek, vsak pri sebi se trudita poiskati možnosti za izvedbo plačila.

Prodajalec je torej dolžan sprejeti gotovino, ki je zakonito plačilno sredstvo. A ohranimo zdravo kmečko pamet in kot potrošniki razumimo, da kepice sladoleda ali kilograma korenja na tržnici verjetno ne bomo mogli plačati z 200-evrskim bankovcem.

Vir: www.zps.si/