|
||||||
|
|||||||
ZPS in Focus: Mesa Slovenci pojemo preveč. Pa je vsaj kakovostno?!
Po podatkih Statističnega urada RS je 2021 povprečen prebivalec naše države porabil 89 kg mesa na leto (1,71 kilograma mesa na teden, od tega 1,04 kilograma rdečega). Z izjemo mesa drobnice smo Slovenci pri vseh kategorijah mesa po porabi nad evropskim povprečjem. Številke nedvoumno kažejo, da zaužijemo preveč mesa.
Spoznanja o škodljivih učinkih uživanja rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa so pripeljala tudi do revizije prehranskih priporočil. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) tako uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden označuje kot tveganje, količine nad 0,5 kg na teden pa kot resno tveganje za zdravje.
V trgovinah najpogosteje zasledimo goveje ali mešano mleto meso, narejeno iz govedine in svinjine, v zadnjem času je v ponudbi tudi perutninsko. Zato so na ZPS tokrat preverili, kako kakovostno, varno in okusno je predpakirano goveje mleto meso, ki je zaradi preproste priprave in prijetne teksture priljubljeno pri vseh starostnih skupinah. Na analizo v laboratorij so poslali deset vzorcev, med njimi tudi dva, ki izhajata iz ekološkega kmetijstva. Na povezavah najdete več informacij o mesu na trajnostnem krožniku in rezultatih testa mletega govejega mesa.
Ključne ugotovitve:
77 % kmetijskih zemljišč se uporablja za rejo živali ali pridelkov za krmo
Živinoreja ima izjemno velik vpliv na okolje. Približno četrtina vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu je rezultat sistema preskrbe s hrano. S pridelavo krme, fermentacijo v prebavilih prežvekovalcev (metan), odpadki in transportom živinoreja povzroči največ teh izpustov, in sicer kar 56 odstotkov, po drugi strani pa zagotavlja le tretjino potreb po beljakovinah in 18 odstotkov potreb po energiji.
»V primerjavi z drugimi pridelki in izdelki prireja mesa in mleka potrebuje največ zemljišč. Zaradi potreb po krmi za živali se porabi štiriinpolkrat več zemlje kot za hrano rastlinskega izvora. Na svetu se 77 odstotkov kmetijskih zemljišč uporablja za rejo živali ali pridelkov za krmo. Pomenljivo je tudi dejstvo, da več kot tretjina vseh pridelkov na svetu predstavlja krmo za živino. Poleg tega živinoreja porabi približno 30 odstotkov vse vode v kmetijstvu in odločilno vpliva na kroženje dušika,« je izpostavila Nina Tome iz Focusa. Prepogosto pozabimo, da je zaradi potreb po pridelavi za krmo, živinoreja posredno odgovorna za uničevanje ekosistemov in ozemelj staroselskih in lokalnih skupnosti. Več informacij o mesu na trajnostnem krožniku.
Tako na predpakiranem kot postreženem mesu v mesnicah je na voljo podatek o poreklu mesa, a prostovoljne informacije, od kod prihaja krma, ki jo uporabljajo za rejo mesa, skoraj ni mogoče zaslediti. Tudi z označbe Izbrana kakovost – Slovenija je mogoče razbrati le, da je bilo meso pridelano in/ali predelano v Sloveniji, nič pa o izvoru krme. Zaradi pravil, ki jih določajo na ravni EU in prostotrgovinskih sporazumov, je krma lahko tudi gensko spremenjena.
Med desetimi vzorci govejega mletega mesa le štirje z oceno dobro
Za čisto mleto goveje meso velja, da razmerje med vezivnim tkivom (kolagenom) in mesnimi beljakovinami ne sme preseči 15 odstotkov. »Kako kakovostno bo mleto meso, je odvisno od uporabljenih kosov mesa. Bolj kakovostni imajo manj vezivnega tkiva oziroma kolagena, ki daje mletemu mesu bolj grobo in slabše žvečljivo teksturo,« je povedala Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala:
»Vsebnost maščobe ne sme predstavljati več kot 20 odstotkov izdelka in glede na rezultate so temu merilu zadostili vsi vzorci na testu. Čeprav je vsebnost maščob v govejem mletem mesu zakonodajno določena, je z zdravstvenega vidika pomembna predvsem vsebnost nasičenih maščob, ki jih želimo v prehrani omejevati. V nasprotju z nasičenimi maščobami je prisotnost nenasičenih maščob v izdelku več kot dobrodošla. Največji delež večkrat nenasičenih maščob smo izmerili v maščobah obeh ekoloških izdelkih.« Rezultati testa mletega govejega mesa
Pri nekaterih povišane vrednosti bakterij
Slabša kakovost surovine (manjši kosi mesa, obrezki), higienske razmere v proizvodnem obratu ter neustrezno shranjevanje in skladiščenje lahko privedejo do povečane vsebnosti mikroorganizmov v končnem izdelku. Pregledani vzorci mletega mesa z vidika vsebnosti E. coli in salmonele niso bili problematični, a so nekateri vsebovali povečano število aerobnih mezofilnih bakterij. Mleto meso je zato treba v vsakem primeru pred zaužitjem zadostno toplotno obdelati do središčne temperature vsaj 74 stopinj Celzija, s čimer se mikroorganizmi uničijo opozarja Nika Kremić. Tudi po nakupu poskrbite za neprekinjeno hladno verigo, tako da mleto meso domov prinesete v izolirni vrečki ali hladilni torbi. Potem pa izdelek hranite v hladilniku, ločeno od drugih živil, na temperaturi od 2 do 4 °C in porabite takoj po odprtju.
Dražji izdelki so praviloma boljši
Na primerjalnih potrošniških testih se pogosto izkaže, da cena ne odraža kakovosti, pri mletem mesu ni nujno tako. Za kilogram govejega mletega mesa na testu so odšteli od slabih 9 do 22 evrov. V primerjavi z izdelki iz konvencionalne reje (od 9 do 14,55 evra za kilogram) sta izdelka iz ekološke reje malenkost dražja. Pri ekoloških je zaradi skrbno nadzorovanega ter okolju in živalim prijaznega načina reje in kmetijstva višja cena pričakovana.
ZPS in Focus svetujeta
Zmanjšanje porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa je tisti ukrep, ki lahko na individualni ravni najbolj občutno zmanjša izpuste toplogrednih plinov. S tem k skrbi za okolje in zdravje prispevamo tudi vsi mi kot posamezniki. Meso naj torej še ostane na naših krožnikih, a zagotovo je potrebno količino zmanjšati, tako zaradi zdravja kot tudi vpliva na okolje.
1. Zaužijmo čim več rastlinske hrane. Sodobne prehranske smernice priporočajo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žit in zelenjave, da bi se izognili kroničnim nenalezljivim boleznim.
2. Občasno lahko posežemo tudi po nadomestkih mesa.
Proizvodnja izdelkov, ki so pripravljeni iz rastlin (kot so sojini ali zelenjavni burgerji), zaradi manjših potreb po obdelovalnih površinah in vodi ter manjših izpustih toplogrednih plinov precej manj obremenjuje okolje kot pridelava mesa. Predvsem, kadar ne gre za visoko predelane izdelke. Vendar lahko ti izdelki vsebujejo veliko aditivov in so narejeni iz visoko predelanih sestavin, zato pred nakupom preverimo seznam sestavin in hranilno tabelo ter izbirajmo bolj osnovne izdelke, kot sta tofu in tempeh.
3. Kupujmo manj predelane hrane. S tem poskrbimo za svoje zdravje, saj z vsako dodatno predelavo hrana izgublja pomembna hranila, pogosto se povečuje tudi vsebnost konzervansov, sladkorja, soli in maščob. Ne nazadnje lahko predelana hrana vsebuje palmovo olje, ki je zaradi večinoma intenzivnega monokulturnega načina proizvodnje velik okoljski in družbeni problem.
4. Čim več hrane naj bo pridelane na ekološki način.
Ekološka živila so trajnostna in redno nadzorovana, vsebujejo manj pesticidov, predvsem sadje in zelenjava, nekatere skupine živil (meso, mleko, sadje in zelenjava) pa imajo lahko več določenih hranil. Če že posegamo po mesu, naj bo v manjših količinah in pridelano na ekološki način
Dobro je vedeti:
Je ekološki pristop k živinoreji boljši? Z vidika dobrobiti živali zagotovo, saj ekološki standardi zagotavljajo, da imajo živali dostop do pašnikov. Kmetje morajo zagotoviti dovolj svetlobe, prostora in udobja, da se lahko živali gibljejo in vedejo čim bolj naravno. To pomaga zmanjšati stres in bolezni. Živali so krmljene s prehrano, ki ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov. Pasejo se na pašnikih, na katerih se uporabljajo le ekološko pridelana gnojila, pesticidi pa so strogo omejeni. Živalim ne obrezujejo kljunov, odstranjujejo rogov in krajšajo repov. Z vidika vpliva na okolje je zaradi rabe tal in izpustov toplogrednih plinov ekološka živinoreja sicer malenkost bolj problematična kot konvencionalna, a je z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti vsekakor boljša izbira.
Ekološko = nadzorovano! Pridelovalci, predelovalci in trgovci ekološkega mesa morajo, če želijo pridobiti certifikat, delovati v skladu z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo za ekološko pridelavo. Njihove procese in postopke nadzorujejo neodvisne certificirane organizacije. Na podlagi ugotovitev podeljujejo certifikate za ekološko pridelavo, nadzor pa opravijo vsaj enkrat na leto. Poleg rednega letnega nadzora opravljajo tudi naključne preglede na podlagi utemeljenega suma ali prijave. Krma za ekološko živino vključuje le certificirano ekološko pridelano krmo, brez pesticidov, antibiotikov ali drugih hormonskih dodatkov. Vzreja ekološkega mesa poteka dlje časa in v manjših količinah, saj so pogoji za rast živali približani naravnim.
Več informacij:
Rezultati testa mletega govejega mesa
Vir: www.zps.si/
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20230220201710194
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
