Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20230214112111208

Digitalni denar ali digitalni nadzor torek, 14. februar 2023 @ 11:21 CET Uporabnik: Sonce Splet je prepoln ugibanj in »teorij zarot« o digitalnem denarju, ki je v pripravi. Poglejmo, kaj uradna spletna stran Evropske centralne banke (ECB) pravi o tem, kako daleč so z uvajanjem digitalnega evra. Pri ECB predvidevajo, da se bo testno obdobje, ki se je začelo julija 2021, končalo oktobra 2023, ko se bodo odločili o prehodu v naslednjo fazo. Vprašanje, ki verjetno najbolj zanima javnost, se glasi: kateri podatki bodo obdelani ob plačilu v digitalnih evrih? ECB odgovarja, da »Eurosistem nima interesa zbirati podatkov o plačilih posameznih uporabnikov, slediti plačilnemu vedenju ali teh podatkov deliti z vladnimi agencijami ali drugimi javnimi ustanovami«. To zveni dobro, vendar v nadaljevanju beremo tudi to, da se bodo morali uporabniki »ob prvem dostopu do digitalnih storitev v evrih verjetno identificirati, vendar se lahko za njihova plačila še vedno ohranijo različne stopnje zasebnosti. Visoko raven zasebnosti bi lahko podprli tudi na druge načine. Na primer, identiteta uporabnikov bi lahko bila ločena od podatkov o plačilih, tako da bi lahko te informacije v dobro opredeljenem pravnem okviru pridobile le enote finančne obveščevalne službe, da bi v primeru suma kaznivih dejanj identificirale plačnika in prejemnika plačila. Trikrat smo poudarili besedno zvezo bi lahko, vendar ni rečeno, da bo na koncu tudi v resnici tako. Ker pa tovrstne odgovore sestavljajo službe za odnose z javnostmi, je morda bolje prisluhniti izjavi Augustina Carstensa, prvega človeka »centralne banke vseh centralnih bank«, kot številni pravijo Banki za mednarodne poravnave v Baslu (BIS), ki je 19. 10. 2020 dejal takole: »Trenutno ne vemo, kdo danes uporablja bankovec za 100 dolarjev ali 1000 pezet. Glavna razlika med gotovino in digitalnim denarjem centralne banke je v tem, da bo imela centralna banka popoln nadzor nad regulacijo in pogoji, ki bodo določali uporabo te oblike izražanja obveznosti do centralne banke, hkrati pa bomo imeli tehnologijo, ki nam bo to zagotovila. To dvoje je skrajno pomembno in prav v tem je največja razlika v primerjavi s tem, kar danes predstavlja gotovina.« Gospod Carstens torej pritrjuje vsem »teoretikom zarot«, ki nas svarijo, da digitalni denar banki ne omogoča le tega, da v vsakem trenutku ve, kaj ste kupili, temveč vam lahko določene transakcije celo onemogoči. Če ste že »pokurili« dovoljeno kvoto goriva ali elektrike, če ste zunaj območja, ki vam ga zapoveduje karantena, če ste donirali denar protestnikom (kot se je že zgodilo v Kanadi) ipd., vam bodo lahko vaš digitalni denar blokirali. Kdor nadzira denar, ima oblast nad planetom Catherine Austin Fitts, znano ime investicijskega bančništva in ena od svetovalk nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha st., dodaja, da se moramo zavedati, da je bila banka BIS ustanovljena v Baslu zato, da lahko deluje zunaj mednarodnih zakonodajnih okvirov in pri tem ohranja popolno nedotakljivost. To svojo imuniteto lahko nato širi na druge ustanove, nad katerih delovanjem nacionalne države nimajo nadzora (npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Združeni narodi …). Lahko se vprašamo, zakaj je za banke, ki že zdaj lahko »delajo denar iz nič«, tako pomembno, da izdajo še digitalni denar. Kot razlaga Catherine Austin Fitts, je epidemija covida-19 pokazala, kako hitro je mogoče iz nič ustvariti ogromno denarja in ga nato preliti v sistem. Toda denar ne pomeni veliko, če ga ne zamenjamo za nekaj, kar ima stvarno vrednost. Zato so morali med krizo z »ukrepi za zaščito našega zdravja« uničiti malo gospodarstvo in na ceste spraviti na milijone ljudi, da so lahko potem s takšnim denarjem odkupili njihova stanovanja, tovarne, tržne deleže … Tudi pospešeno zadolževanje držav je sestavni del enake strategije. Denar, ki smo si ga izposodili med »krizo«, bo treba vrniti. Če ga ne bomo mogli v denarju, ga bomo pač v obliki izvirov, rud, energije, sprejemanja nevarnih odpadkov … In kot da to ne bi bilo dovolj, zdaj želijo bančniki še več - svoj nadzor želijo razširiti na to, kako bo denar porabljen, kar v praksi pomeni, da lahko svojim pravilom podredijo celotno svetovno gospodarstvo. Legalizacija kraje? Denar centralne banke ima še eno past, o kateri se premalo govori. To so negativne obrestne mere. Če vam danes banka napove, da vam bo za denar, ki ga imate na računu, zaračunala negativne obresti, se lahko odločite, da boste ta denar dvignili in pač razpolagali z gotovino. Če pa gotovine ni, so negativne obrestne mere način, kako lahko banka po lastni presoji pobira vaš denar, pri čemer nimate nobene možnosti, da bi ji to preprečili. Vir: www.zazdravje.net Komentarji (0) www.pozitivke.net