Svetovni oceani so bili leta 2022 najtoplejši doslej, kaže nova raziskava. To ni dobra novica, saj oceani narekujejo globalne vremenske vzorce. Toplejši oceani tako vplivajo na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, segrevanje oceanov pa je nočna mora tudi za morski živelj. Oceani se sicer kuhajo že dlje časa, tako lahko vsako leto znova zabeležimo nove rekordne temperature.

Meritve, ki so jih znanstveniki začeli opravljati leta 1958, kažejo na občuten dvig temperature oceanov s pospešenim segrevanjem po letu 1990. Svetovni oceani pa so bili leta 2022 najtoplejši, odkar potekajo meritve, poroča Guardian. Raziskava, ki so jo opravili raziskovalci iz Kitajske, ZDA, Italije in Nove Zelandije, razkriva, da je bilo leto 2022 v svetovnih oceanih najtoplejše doslej, poroča AFP.

Kot so ugotovili, so oceani leta 2022 vsrkali približno 10 zettajoulov več toplote kot leta 2021.  Kot pojasnjujejo avtorji, se lahko to primerja s 100-kratno proizvodnjo električne energije po svetu v letu 2021. Vedno toplejše temperature v oceanih znanstveniki pripisujejo podnebnim spremembam. Več kot 90 odstotkov odvečne toplote iz izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroča človeška dejavnost, se namreč absorbira v oceane. Kot kažejo analize, so oceani daleč najtoplejši v zadnjih 1000 letih, segrevajo pa se hitreje kot kadar koli v zadnjih dva tisoč letih, kaže analiza, ki so jo objavili v znanstveni reviji Advances in Atmospheric Sciences.

Dodaten naboj za nevihte
Raziskava, ki jo je pred kratkim objavila Nacionalna uprava za oceane in ozračje ZDA, kaže, da je številnim ekstremnim vremenskim dogodkom leta 2022 botrovala prav podnebna kriza. Temperature morske gladine močno vplivajo na svetovne vremenske vzorce. Toplejši oceani pa vplivajo tudi na vedno več ekstremih vremenskih dogodkov, saj predstavljajo dodaten naboj za nevihte, hurikane in ekstremno deževje, opozarjajo v raziskavi. Tako se povečuje možnost za poplave, ki bodo ogrožale številne države. 

Bolj topla voda namreč tali obsežne ledene plošče na Grenlandiji in Antarktiki, kar pomeni dvig morske gladine. Morska voda se, ko se segreje, širi oziroma razteza, kar povzroči višjo gladino morja, več toplotnih valov, ki lahko negativno vplivajo na občutljive koralne grebene in morski ekosistem.Znanstveniki svarijo, da naraščajoče temperature oceanov povzročajo velike spremembe v stabilnosti oceanov in to veliko hitreje, kot so menili doslej.

Medtem ko s človeško dejavnostjo segrevamo naš planet, k čemur največ prispeva kurjenje fosilnih goriv, so oceani v zadnjih 50 letih vsrkali več kot 90 odstotkov odvečne toplote in s tem začasno pomagali, da se človeštvo izogne katastrofalnemu naraščanju temperature. Količina vsrkane toplote v oceane je ogromna, opozarjajo znanstveniki in pozivajo k takojšnjim ukrepom za reševanje podnebne krize. 

Nočna mora za morski živelj
V raziskavi so ugotovil  tudi, da je zdravje oceanov vedno slabše. Naraščajoče temperature vode in slanost oceanov neposredno prispevajo k procesu razslojevanja, ko se morska voda loči v plasti, ki se med seboj ne mešajo več, pojasnjujejo. To pa ima lahko usodne posledice za morsko življenje, saj vpliva na izmenjavo toplote, kisika in ogljika med oceanom in ozračjem. "Izguba kisika v oceanih je nočna mora ne le za morsko življenje in ekosisteme, ampak tudi za ljudi in naše kopenske ekosisteme," so v izjavi zapisali raziskovalci.

Kot smo že poročali, vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naš navdih, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo svoje ravnanje z oceani ter začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno in spoštljivo, opozarjajo pri WWF Adria.  

Vir: www.caszazemljo.si