Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20230131103941641

Nov Zakon o varstvu potrošnikov. Kaj je dobro vedeti? torek, 31. januar 2023 @ 10:39 CET Uporabnik: Sonce Nov Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1). Kaj je dobro vedeti? Oktobra 2022 je bil sprejet nov Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), vendar se začne uporabljati z jutrišnjim dnem, to je 26. 1. 2023. Spremembe so predvsem posledica prenosa treh evropskih direktiv v slovenski pravni red, s čimer se zagotavlja poenotenje ravni varstva potrošnikov znotraj držav članic Evropske unije. Vanj pa so vključene tudi določbe prej samostojnega Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. ZVPot-1 prinaša pomembne spremembe na področju garancije, stvarne napake, prepoveduje dvojno kakovost blaga ter prinaša več transparentnosti za potrošnike pri nakupih na spletih tržnicah ter označevanju popustov, če izpostavimo le nekatere. 9 ključnih informacij in novosti za potrošnike 1.      Datum začetka veljavnosti novega zakona je jutri, 26. 1. 2023 2.      Za vse prodajne pogodbe, ki so bile sklenjene pred 26. 1. 2023, se bodo tudi po tem datumu uporabljale določbe starega zakona. 3.      Pri uveljavljanju stvarne napake oz. neskladnosti blaga zakon uvaja vrstni red uveljavljanja zahtevkov Do vključno danes lahko potrošnik prosto izbira med tem, ali bo zahteval popravilo, menjavo izdelka, sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine. Po novem pa bo potrošnik lahko od prodajalca najprej zahteval popravilo ali zamenjavo blaga z novim in brezhibnim (izbira bo, razen nekaj izjem, na strani potrošnika). Šele če prodajalec tega ne bo izpolnil, bo potrošnik lahko zahteval sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine (torej odstopil od pogodbe). V primeru stvarne napake oz. po novem neskladnosti blaga, ki se pokaže v manj kot tridesetih dneh po njegovi dobavi, pa ima potrošnik  t. i. pravico do zavrnitve - v tem času lahko odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo kupnine, ne da bi moral predhodno zahtevati popravilo blaga ali njegovo zamenjavo. ZVPot-1 podaljšuje obdobje, v katerem velja zakonska domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave s 6 mesecev na 1 leto. Znotraj tega obdobja je prodajalcu tisti, ki mora dokazovati, da očitane napake ob dobavi blaga ni bilo.  4.      Garancija se lahko uveljavlja le pri garantu, eno mesečne obvezne garancije za rabljene izdelke več ni Potrošnik bo od jutri dalje lahko garancijo uveljavljal le pri garantu. Garant je običajno proizvajalec izdelka, v primeru uvoženih izdelkov pa za proizvajalca šteje tudi uvoznik in distributer izdelka. Pozor, prodajalec izdelka je garant le, če izda garancijski list. Do jutri veljavni zakon bo še vedno veljal za vse izdelke, ki bodo kupljeni pred 26. 1. 2023. »Stari« zakon določa, da lahko potrošnik uveljavlja pravice iz naslova garancije tako pri proizvajalcu kot pri prodajalcu izdelka, za katerega je bil izdan garancijski list. Skrajšuje se tudi rok, v katerem mora garant odpraviti napake. Za izdelke, dane na trg pred začetkom uporabe ZVPot-1, bo še naprej veljal 45-dnevni rok, medtem ko se za izdelke, ki bodo dani na trg pozneje, rok za popravilo skrajšuje na 30 dni. Ta rok se bo lahko podaljšal za 15 dni, če bo proizvajalec še pred iztekom prvotnega roka o tem obvestil potrošnika in mu  hkrati navedel razloge za podaljšanje.  5.      V izogib različnim razlagam dodatna določila glede nepoštenih pogodbenih pogojev Ureditev v novem zakonu vsebinsko ostaja enaka, vendar z dodatnim določilom v 23. členu odpravlja možnost različne razlage, ki se je pojavila v sodni praksi. Kot navajajo pri ZPS je bilo v preteklosti največ primerov uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev na področju bančnih storitev (kreditne pogodbe z valutno klavzulo v švicarskih frankih, negativne vrednosti referenčne obrestne mere euribor itd.). 6.      Več pozornosti digitalnemu svetu - na novo se ureja področje digitalnih vsebin in digitalnih storitev ter obveznih jamstev za njihovo skladnost. ZVPot-1 bo torej zajemal tudi računalniške programe, različne zvočne in videodatoteke, aplikacije, digitalne igre, podatkovno gostovanje in podobno. Določena je obveznost podjetja, da zagotavlja potrebne posodobitve, potrošnik pa bo imel, podobno kot pri prodaji blaga, na voljo jamčevalne zahtevke za vzpostavitev skladnosti (na primer normalno delovanje izdelka) (sorazmerno znižanje kupnine,  odstop od pogodbe, vračilo celotne kupnine). Določbe o pogodbah o dobavi digitalne vsebine ali storitve se bodo uporabljale tudi za pogodbo, s katero se potrošnik zaveže, da bo podjetju namesto kupnine "za plačilo" posredoval svoje osebne podatke, podjetje pa jih bo potem uporabilo za namene, ki presegajo sam prvotni nakup (dobave digitalne vsebine ali digitalne storitve; npr. uporaba storitev mobilne aplikacije, podjetje pa jih uporablja za trženje in jih pošilja tretjim osebam). 7.      Spletne tržnice bodo morale biti bolj transparentne ter opustiti morebitno skrito oglaševanje in lažno podajanje ocen, priporočil kupcev  Spletne tržnice (na primer Wolt, Mimovrste) bodo morale potrošnikom zagotoviti informacije o načinu razvrstitve ponudb (na primer po priljubljenosti, ceni ali morda prilagojeno glede na prejšnje nakupe potrošnika), s kom se v konkretnem primeru sklepa pogodba in podatek, ali je ponujena cena prilagojena na podlagi oblikovanja profila potrošnika. 8.      STOP dvojni kakovosti blaga ZVPot-1 kot zavajajočo poslovno prakso šteje vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti (t. i. dvojna kakovost blaga). Zakon takšno poslovno prakso prepoveduje. Predvidena globa za kršitve te določbe je od 5000 pa vse do 50.000 evrov.  9.      Podjetja bodo pri ponujanju popustov morala označiti tako prejšnjo kot znižano ceno ZVPot-1 bolj jasno opredeljuje obveznost podjetij glede ponujanja popustov. Pri znižanju cen blaga bodo morala označiti tako prejšnjo kot znižano ceno, pri čemer se za prejšnjo ceno šteje najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. V primerih, ko podjetje ceno niža postopoma in neprekinjeno, za prejšnjo ceno iz te določbe šteje cena, ki je bila najnižja najmanj 30 dni pred prvim znižanjem.  Več pojasnil glede omenjenih novosti najdete na povezavi. Komentarji (0) www.pozitivke.net