Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20221227145710326

V Montrealu se je zaključila COP15 torek, 27. december 2022 @ 14:57 CET Uporabnik: Sonce Izid pogajanj COP15 je le obliž za zaščito biotske raznovrstnosti V Montrealu se je zaključila COP15, 15. konferenca Združenih narodov o biotski raznovrstnosti. Po dolgih pogajanjih so sprejeli Globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal. Ta je sicer označen kot zgodovinski dosežek, a je le začetek prizadevanj, potrebnih za zaustavitev množičnega izumrtja. Okvirni sporazum sicer priznava pomembno vlogo staroselskih ljudstev pri zaščiti in varovanju narave, vendar grožnja množičnega izumrtja še vedno ni naslovljena v zadostni meri. Cilj zaščite vsaj 30 % kopnega in morja do leta 2030 (t.i. Cilj 30 x 30) je sicer dobil svoje mesto v sporazumu, vendar izrecno ne izključuje škodljivih dejavnosti na zaščitenih območjih. Greenpeace se je zavzemal za vključitev popolne zaščite kopenskih in vodnih območij in za vključitev zahteve "brez izvajanja škodljivih dejavnosti" na zaščitenih območjih.  Končni dokument teh zahtev ne vsebuje, zato smo zaskrbljeni, da cilj zaščite narave ne bo popolnoma uresničen. Končno besedilo prepoznava delo, znanje in prakse staroselskih ljudstev kot najučinkovitejše orodje za zaščito biotske raznovrstnosti. Staroselska ljudstva predstavljajo 5 % človeštva, vendar varujejo 80 % biotske raznovrstnosti na Zemlji. Jezik v končni verziji dokumenta je zdaj jasen: izvajanje dogovora Kunming-Montreal mora spoštovati njihova ozemlja in njihove pravice - v skladu z deklaracija Združenih narodov o pravicah staroselskih ljudstev - in njihovo učinkovito sodelovanje pri odločanju. Skratka: modeli ohranjanja narave, kakršne poznajo in izvajajo staroselska ljudstva, morajo od zdaj naprej postati standard, če želimo resnično ukrepati na področju biotske raznovrstnosti. An Lambrechts, vodja Greenpeaceove delegacije, je dejala: »V celoti gledano COP15 ni zagotovil ambicij, orodij ali financ, potrebnih za zaustavitev množičnega izumrtja. Cilj 30 × 30 je bil uspešno dosežen, vendar brez jasno zapisanih zahtev, ki izključujejo škodljive dejavnosti z zaščitenih območij, je ta cilj šibek in predstavlja le mrtvo črko na papirju.« Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: »O rezultatih pogajanj imamo mešane občutke. Veseli nas, da so nekatere pomembne zaveze bile sprejete, bo pa potrebnega še veliko dela, da cilj ohranitve narave zares zaživi. Konferenca o biotski raznovrstnosti COP15 je najbolj ključno delo za zaščito narave svetovnim voditeljem naložila za domačo nalogo. Prvi korak naj bo čimprejšnja ustanovitev sklada za države v razvoju in neposredno financiranje staroselskih ljudstev.« Svetovni voditelji bodo lahko že kmalu pokazali, kako resno se mislijo lotiti zaščite narave.  Februarja prihodnje leto se pričenjajo nova pogajanja za zaščito morskih ekosistemov v okviru Konference Združenih narodov o oceanih. Komentarji (0) www.pozitivke.net