Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20221220111904894

Nove smernice glede izpostavljanja sončni svetlobi? torek, 20. december 2022 @ 11:19 CET Uporabnik: Sonce Čas za nove smernice glede izpostavljanja sončni svetlobi? Sončna svetloba je lahko neprecenljiv dar in prekletstvo obenem - še posebej z vidika našega zdravja. Po eni strani je izpostavljenost sončnim žarkom zelo koristna. To namreč omogoča tvorbo vitamina D v telesu, obenem pa imajo lahko sončni žarki pozitiven vpliv na počutje. Vendar je izpostavljanje soncu povezano tudi s številnimi tveganji. Sončni žarki lahko seveda povzročijo precej hude opekline, hkrati pa so povezani z nevarnostjo za kožnega raka. Tako je pomembno, da poiščemo zlato sredino. Toda kje natančno poteka meja med koristnim in škodljivim izpostavljanjem sončnim žarkom? Raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo, objavljeno v znanstveni reviji PNAS, menijo, da so trenutne smernice zastarele in da je čas za posodobitev … Za oceno tveganj in koristi so potrebne kompleksne analize Raziskovalci z londonske univerze King’s College so poskušali ugotoviti, kakšna je optimalna količina ultravijoličnih žarkov za sintezo vitamina D v naši koži. Kot je znano, je za sončne opekline in kožnega raka krivo prav ultravijolično sevanje. Kreme in drugi izdelki za zaščito pred soncem tako temeljijo na blokadi ultravijoličnih žarkov. Vendar pa so ultravijolični žarki po drugi strani nujni za uspešno tvorbo vitamina D - vitamina, ki je med drugim zelo pomemben za zdrave kosti in zobe, obenem pa za močan imunski sistem, s tem pa za zaščito našega telesa pred nevarnimi virusi in drugimi patogenimi mikroorganizmi. Če torej kožo pred izpostavitvijo sončnim žarkom zaščitimo s kremo, nas bo to obvarovalo pred hujšimi opeklinami in pospešenim staranjem kože ter zmanjšalo nevarnost za kožnega raka, vendar bomo s tem obenem preprečili tvorbo vitamina D. Strokovna priporočila glede izpostavljanja sončnim žarkom poskušajo zato upoštevati tako koristi kot tveganja. Iskanje zlate sredine je vse prej kot preprosto. Gre namreč za kompleksne izračune, pri katerih morajo biti upoštevani najrazličnejši dejavniki oziroma spremenljivke. Podlaga za trenutno veljavne smernice se je izkazala za nezanesljivo Eden od razlogov, zaradi katerih je oblikovanje splošno veljavnih smernic tako zahtevno, je povezan z valovno dolžino žarkov, ki sestavljajo ultravijolično sevanje. Poimenovanje »ultravijolični sončni žarki« vključuje tako kratkovalovne kot dolgovalovne žarke. Prav valovna dolžina sončnih žarkov pa je odločilna, ko gre za vpliv na človeško zdravje. Posebej nevarni so kratkovalovni UVB-žarki. Čeprav praviloma predstavljajo manj kot 5 odstotkov ultravijoličnega sevanja, ki ga oddaja sonce, so prav UVB-žarki krivi za približno 80 odstotkov vseh sončnih opeklin. Tveganja, povezana z izpostavljanjem kože sončnim žarkom brez zaščite, so tako odvisna od konkretne sestave oziroma valovne dolžine žarkov, ki sestavljajo ultravijolično sevanje. Korelacija med UVB-žarki in tvorbo vitamina D je bila izračunana pred več kot 30 leti, in sicer na vzorcih kožnega tkiva (»ex vivo«). Številni znanstveniki so zato prepričani, da smernice glede izpostavljanja sončnim žarkom ne bi smele temeljiti na teh izračunih, ki so zastareli, uporabljena metodologija pa ne prinaša nujno rezultatov, ki so relevantni v praktičnih situacijah. Raziskovalci, ki so pripravili uvodoma omenjeno študijo, so se zato odločili za drugačen pristop. Izmerili so količino vitamina D v krvnih vzorcih, ki so bili odvzeti 75 mlajšim prostovoljcem brez posebnih zdravstvenih težav. Meritve so bile izvedene pred izpostavitvijo petim različnim virom ultravijoličnega sevanja z različnim deležem UVB-žarkov, med izpostavitvijo in po njej. Primerjanje so bile tudi razlike med delno izpostavitvijo in izpostavitvijo celega telesa. Raziskovalci so poskušali nato poiskati zlato sredino med tveganji (opekline, povečana nevarnost za kožnega raka itn.) in koristmi (sinteza vitamina D). Ugotovitve so bile nato primerjanje z ugotovitvami, ki so nastale na podlagi analize vzorcev kožnega tkiva, torej »ex vivo«. Pri tem je bilo ugotovljeno, da študija, ki je bila izvedena pred 30 leti, ne prinaša najbolj zanesljivih rezultatov, ko gre za oceno koristi izpostavljanja ultravijoličnim žarkom. Raziskovalci so tako prepričani, da je čas za revizijo trenutnih smernic, oprto na najnovejše ugotovitve, pri čemer je nujno, da se upošteva odločilen vpliv valovne dolžine. Vir: www.zdravje.si Komentarji (0) www.pozitivke.net