Izpusti zaradi fosilnih goriv bodo leta 2022 rekordno visoki, kaže poročilo, v katerem znanstveniki ugotavljajo, da še vedno "ni nobenih znakov" o nujnem padcu globalnih emisij, ki je ključen v boju s podnebno krizo. Ugotovitve so slaba novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi.
Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.
Na COP 27 so predstavili poročilo, ki razkriva, da bodo izpusti toplogrednih plinov, ki se sproščajo pri kurjenju fosilnih goriv, letos dosegli rekordno raven, piše Guardian. Analiza projekta Global Carbon Project (GCP) tako kaže, da bodo izpusti CO2, povezani s fosilnimi gorivi, narasli za 1 odstotek, torej na 36,6 milijarde ton, kar je največ doslej.
K temu največ prispeva povečanje sežiganja naftnih derivatov, predvsem zaradi okrevanja mednarodnega letalstva po pandemiji. Nadaljevanje emisij na tej ravni bi v naslednjem desetletju zagotovo povzročilo globalno segrevanje za oziroma za več kot 1,5 stopinje Celzija. Analiza je pokazala tudi, da se bodo emisije iz premoga vrnile na najvišjo vrednost vseh časov iz leta 2014. Toda za razliko od nekoč teh emisij tokrat ne poganja Kitajska, temveč Indija in Evropska unija.
"Letos smo znova priča povečanju globalnih emisij CO2 iz fosilnih goriv, medtem ko nujno potrebujemo hiter upad," je za Guardian povedal Pierre Friedlingstein, podnebni znanstvenik, ki je vodil študijo. "Vodilni na COP27 bodo morali sprejeti smiselne in učinkovite ukrepe, če želimo imeti kakršno koli možnost, da omejimo globalno segrevanje blizu 1,5 stopinje Celzija."
'Pogrešam svoj dom. Nisem vedela, da bo nekoč postal ocean'
Emisije s Kitajske, ki je največja onesnaževalka na svetu, se bodo leta 2022 zmanjšale za 1 odstotek, ugotavljajo v poročilu. To bo posledica strogih covidnih omejitev v državi in zloma gradbene industrije. V EU pa je sedemodstotno povečanje emisij zaradi premoga izravnalo desetodstotno zmanjšanje izpustov CO2 zaradi porabe plina po ruski invaziji na Ukrajino, so izračunali.
Nasprotno pa se bodo emisije v ZDA povečale za 1,5 odstotka, za kar bo v veliki meri krivo povečanje števila letov in okrevanje letalske industrije po pandemiji. Najbolj se bodo emisije povečale v Indiji, in sicer za 6 odstotkov. To je posledica emisij zaradi kurjenja premoga in nafte, Indija sicer proizvede več emisij kot EU, čeprav so emisije na prebivalca Indije še vedno precej nižje.
Slaba novica za planet
Ugotovitve so žalostna novica za planet, ki potrebuje drastično znižanje emisij, da se izognemo podnebni katastrofi. Do leta 2030 bi morali globalne izpuste tako znižati za polovico, da bi preprečili segrevanje ozračja nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo in da bi se človeštvo tako izognilo uničujočim posledicam podnebnih sprememb, svarijo znanstveniki.
Bodo bogate države le plačale pravičen podnebni davek državam v razvoju?
Raziskovalci so ugotovili, da še ni znakov o znižanju emisij, in še povečali pritisk na odločevalce in svetovne voditelje, ki se te dni mudijo v Egiptu na mednarodni podnebni konferenci COP27. Voditelji morajo sprejeti drastične ukrepe in zaveze, da bi dosegli zastavljene cilje. Ozračje je trenutno namreč za okoli 1,1 stopinje Celzija toplejše kot v predindustrijskem obdobju.
Obdobje 2015-2019 je predstavljalo pet najtoplejših let v zgodovini, najtoplejše doslej je bilo tudi desetletje 2010-2019. Če bo svet nadaljeval po trenutni poti, bi se lahko temperatura ozračja do konca stoletja zvišala za katastrofalnih 4,4 stopinje Celzija, kot na spletni strani COP27 navajajo ZN, je poročala STA.
V ruskem obstreljevanju uničenih toliko gozdov, kot je površina Slovenije
Program ZN za okolje (Unep) je tako nedavno ocenil, da posodobljene nacionalne zaveze, predložene od podnebne konference COP26 v Glasgowu, zmanjšujejo načrtovane globalne izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 za manj kot en odstotek. Izvedeni "brezpogojni" nacionalni cilji - taki, ki jih nameravajo države izvesti tudi brez dodatne podpore - bi vodili v dvig globalne temperature za 2,6 stopinje Celzija do leta 2100. Z izvedenimi tudi pogojnimi cilji, ki se zanašajo na mednarodna finančna sredstva, bi se ozračje še vedno segrelo za 2,4 stopinje, še piše STA.
Kot poroča Guardian, kanček upanja predstavlja ocena emisij zaradi uničevanja gozdov, ki v zadnjih dveh letih počasi upada. Kot pojasnjujejo v poročilu, je to sicer pirova zmaga, saj je to posledica več zasajenih novih dreves, namesto tega, da bi jih posekali manj. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je na COP27 svetovnim voditeljem jasno povedal, da to pomeni, da smo v bitki življenja in da jo izgubljamo: "Naš planet se hitro približuje prelomnim točkam, zaradi katerih bodo podnebne spremembe nepovratne. Smo na poti v podnebni pekel in pri tem pritiskamo na plin."
"Smo na poti v podnebni pekel in pri tem pritiskamo na plin."
Vir: www.caszazemljo.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20221129120054442
Domov |
|
Powered By GeekLog |