|  ZPS IN EKO KROG: Slovenci smo leta 2020 porabili 236 mio plastenk za pijače, recikliranih je bilo zgolj 8,25 %. Čas je za vzpostavitev kavcijskega sistema in veliko vrnitev povratne embalaže.
Pogled na police v trgovinah hitro razkrije, da se je delež pijač v povratni embalaži bistveno zmanjšal, nekatere, predvsem diskontne trgovine jih sploh ne ponujajo, prevladujejo plastenke in pločevinke za enkratno uporabo. Že res, da imamo v Sloveniji precej velik delež ločeno zbrane embalaže, a to ni najbolj trajnostna rešitev.
Skladno s cilji EU je za recikliranje potrebno do leta 2025 ločeno zbrati najmanj 77 %, do konca leta 2029 najmanj 90 % plastenk. Za to so nujni učinkoviti sistemi zbiranja. Do sedaj se je z več vidikov, tudi stroškovnega kot najbolj učinkovit izkazal kavcijski sistem. Ta uspešno deluje že v 12 evropskih državah.
V zadnjih tridesetih letih se je izkazalo, da je delež nepovratne embalaže najmanj narastel v državah, kjer so tudi z zakonskimi varovalkami ohranjali povratno embalažo. Kavcijski sistem embalažo za enkratno uporabo »zapre« v krog ponovne izdelave embalaže za pijačo, zaradi česar se zmanjša potreba po svežem osnovnem materialu. Hkrati pa bi v Sloveniji z njegovo uvedbo lahko preusmerili potrošnike nazaj na povratno stekleno embalažo, za katero številne študije potrjujejo, da je trajnostno najbolj primerna - če se le dovolj pogosto vrne v polnjenje pijače.
Pregled 32 analiz življenjskega cikla (LCA - Life Cycle Assessment), ki ga je opravila univerza v Utrechtu v sodelovanju z Zero Waste Europe in platformo Reloop, je pokazala, da v celotnem življenjskem ciklu povratna steklenica povzroči za 70 odstotkov manj izpustov od izdelave nove plastenke, 57 odstotkov manj od izdelave nove pločevinke in 85 odstotkov manj od steklenice za enkratno uporabo.
Kavcijski sistem omogoča ustrezno reciklažo
Za trajnost je najslabše, če izdelek, ki smo ga uporabili samo enkrat, popolnoma zavržemo, zažgemo ali celo samo zakopljemo na odlagališču. S tem smo tako rekoč v trenutku odpisali vse vire, ki so pripomogli, da je ta izdelek nastal in se pojavil na polici v trgovini. Tovrstni praksi se moramo na vseh področjih čim bolj izogibati - že s tem bi lahko občutno prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa, ne da bi bistveno posegli v naše navade ali udobje.
Slovenci smo leta 2020 porabili 236 milijonov plastenk za pijače (približno 115 na prebivalca), kar je malo manj kot leta 2019 (257 milijonov plastenk).
Ločeno smo jih zbrali približno 63 odstotkov, kar je 11 odstotnih točk manj kot leto poprej. Še bolj pomenljiv je podatek, da je glede na oceno iz raziskave Združenja industrije pijač [1] izvajalcem sortiranja iz mešane odpadne embalaže uspelo »rešiti« (izsortirati) zgolj 8,25 odstotka plastenk, ki so jih nato poslali v reciklažo - a to ne pomeni nujno, da so bile ponovno uporabljene za polnjenje pijač. Gospodarstvo na ta način izgublja pomembno surovino, ki namesto ponovne uporabe, postane odpadek.
Povratnih steklenic le za 14 odstotkov embalaže pijač
Kot je pokazala omenjena analiza, je bilo leta 2020 steklo kot material uporabljeno zgolj za 15 odstotkov embalaže, od tega je eno odstotno točko predstavljalo nepovratno steklo. Daleč največ (53 odstotkov) embalaže je iz plastike, kovinske embalaže je nekaj več kot četrtina.
Plastenke pa so danes odvržene skupaj s preostalo embalažo z različno kemijsko sestavo, v zabojnike z embalažo pa pogosto zaidejo tudi drugi odpadki. Zato jih ni več mogoče uporabiti v prehranski industriji, v praksi se pogosto zgodi, da končajo v kupu mešanih plastičnih odpadkov, ki jih deloma še vedno izvažamo v države jugovzhodne Azije, kopičijo se tudi na naših odlagališčih, od koder jih pogosto pošljemo v sežigalnice in s tem dokončno uničimo.
Kavcijski sistem je učinkovit, če je dostopen
V praksi se je kot najbolj učinkovita rešitev izkazal kavcijski sistem za vso embalažo do treh litrov, ta zajema 99 odstotkov vse embalaže za pijače na slovenskem trgu. Uvedba takšnega sistema bi pomenila, da potrošniki ob nakupu katere koli pijače plačajo določen znesek kavcije, ki jo dobijo povrnjeno, ko vrnejo embalažo. Pri ZPS poudarjajo, da je za uspeh kavcijskega sistema pomembno, da je možnosti vračila čim več in da so čim bližje potrošniku.
To med drugim pomeni, da bi moral omogočati vračilo embalaže na čim več mestih, da bi bilo embalažo mogoče vrniti tudi tam, kjer je potrošnik ni kupili, predvsem pa, da je način vračila kavcije čim bolj preprost in potrošniku prijazen. Na voljo bi, denimo, moralo biti tudi vračilo kavcije na tekoči račun potrošnika, ne samo kuponi ali točke, vnovčljive pri točno določenem trgovcu.
V društvu Eko krog menijo, da bi sistem lahko zaživel leta 2024, ustrezno zakonsko podlago zanj pa bi morali sprejeti najpozneje v začetku prihodnjega leta. Vmesno obdobje bi omogočilo ustrezno vzpostavitev sistema in predstavitev javnosti. Časovnica bo odvisna od dogovorov različnih deležnikov, prav tako, katero embalažo pijač bo sistem vključeval.
V Eko krogu si prizadevajo, da bi bile v kavcijski sistem vključene plastenke, pločevinke in steklo. Pri tem še posebej močno zagovarjajo, povratne steklenice, saj je povratna embalaža po njihovem mnenju daleč najboljši način varovanja virov. Predlagajo še, da bi za povratno embalažo veljala znižana stopnja DDV in po zgledu nekaterih držav EU še obvezne kvote pijač, ki morajo biti polnjene v povratno embalažo. Predloge Eko kroga podpira tudi Zveza potrošnikov Slovenije.
Več informacij:
Spletna stran www.zps.si
Spletna stran https://ekokrog.org/
· Okoljske zgodbe 11: Vsaka plastenka v novo plastenko
· Spotify: https://spoti.fi/3BJVbnr
[1] Analiza ravnanja s plastenkami pijač in vračljivo prodajno embalažo, Združenje industrije pijač, ki deluje v okviru GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) |
NE ZAMUDITE
