Populacije prostoživečih živali so se v manj kot enem človeškem življenju zmanjšale v povprečju za 69 %

• V tropih se populacije prostoživečih vrst močno zmanjšujejo
  
  
• Populacije sladkovodnih vrst so se zmanjšale za 83 %
  
  
• Indeks življenja na planetu, ki je sestavni del Poročila, kaže, da se čas izteka - vzpostaviti moramo družbo, v kateri je obnova narave nujna.

Opazovane populacije prostoživečih vrst - sesalcev, dvoživk, plazilcev in rib - so v povprečju za 69 % manjše kot leta 1970, poudarja novo poročilo WWF Living Planet Report (LPR 2022). Poročilo kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato opozarja vlade, podjetja in javnost, naj nujno uvedejo spremembe, da bi zaustavili uničevanje biotske raznovrstnosti.

Kazalo življenja na planetu (Index of Life on the Planet), ki ga je v okviru poročila pripravilo Zoološko društvo v Londonu (Zoological Society of London, ZSL) je največja podatkovna baza, saj vključuje skoraj 32.000 populacij 5.230 prostoživečih vrst. Kazalo ugotavlja, da je bil še posebej močan upad zabeležen med populacijami opazovanih vretenčarjev v tropskih regijah.

Glavni vzroki za zmanjšanje populacije prostoživečih živali po vsem svetu so degradacija in izguba habitatov, izkoriščanje, vnos invazivnih vrst, onesnaževanje, podnebne spremembe in bolezni. V opazovanem obdobju so prav ti vzroki prispevali k 66 % izgubi prostoživečih živali v Afriki, pa tudi k skupnemu zmanjšanju za 55 % v Aziji in na Pacifiku.

V WWF smo zelo zaskrbljeni zaradi tega trenda, saj gre za regijo z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu. Podatki iz indeksa posebej kažejo, da so se opazovane populacije prostoživečih živali v Latinski Ameriki in na Karibih med letoma 1970 in 2018 v povprečju zmanjšale za 94 %.

V manj kot enem človeškem življenju se je število opazovanih populacij sladkovodnih živali zmanjšalo v povprečju za 83 %, največ od vseh prostoživečih vrst. Izguba habitata in ovire na selitvenih poteh predstavljajo približno polovico vseh nevarnosti, ki grozijo opazovanim vrstam rib selivk.

Marco Lambertini, generalni direktor WWF International, komentira te ugotovitve: »Soočamo se z dvema krizama, ki ju je povzročil človek - s podnebnimi spremembami in z izgubo biotske raznovrstnosti, ki ogrožata blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij. To poročilo predstavlja šokantne številke. Če želimo ustaviti in obrniti izgubo narave ter zagotoviti zdravo prihodnost za ljudi in naravo, mora biti odgovor v spremembi sistema. "

Svetovni voditelji, ki se bodo srečali decembra letos na 15. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD COP15), bodo imeli edinstveno priložnost, da popravijo krivuljo v korist ljudi in planeta. WWF se zavzema, da voditelji dosežejo sporazum, podoben Pariškemu sporazumu, v katerem se bodo zavezali, da bodo do leta 2030 zaustavili izgubo biotske raznovrstnosti in zagotovili bolj zelen svet.

»Na konferenci o biotski raznovrstnosti COP15 bodo voditelji imeli priložnost obnoviti naš poškodovan odnos z naravnim svetom in zagotoviti bolj zdravo, bolj trajnostno prihodnost za vse z ambicioznim globalnim sporazumom o biotski raznovrstnosti, ki pozitivno vpliva na naravo. V razmerah vse izrazitejše krize, s katero se sooča narava, je nujno, da ta sporazum omogoči ukrepanje na terenu, vključno s preobrazbo sektorjev, ki vodijo v izgubo narave, in finančno podpre države v razvoju,« poudarja Lambertini.

»Po zadnjih podatkih za Evropo, čeprav populacije ptic in sesalcev kažejo pozitivne trende, populacije dvoživk, plazilcev in sladkovodnih rib upadajo predvsem zaradi gradnje pretežno nepotrebne hidroenergetske infrastrukture,« poudarja Nataša Kalauz, izvršna direktorica WWF Adria.

»Globalno zmanjšanje populacij sladkovodnih vrst za kar 83 % kaže na kritično stanje vodnih ekosistemov, brez katerih ni človeka na Zemlji. In naše velike zveri - volk, medved in ris, medtem ko je bil ris iz nekaterih habitatov ne tako dolgo nazaj iztrebljen, se danes soočajo s problemom preživetja. Naše morje je skoraj v celoti izlovljeno, in čeprav so znanstveniki napovedovali, da bo leta 2048 v morjih več plastike kot rib, se bo sodeč po trenutnih kazalnikih to zgodilo veliko prej,« pojasnjuje Kalauz.

»Odgovornost vseh nas je, da nekaj naredimo in se spremenimo, če želimo, da bodo generacije za nami živele na zdravem planetu. To krizo, s katero se sooča planet, lahko omilimo le s spremembo razvojne paradigme in celovito dekarbonizacijo vseh sektorjev. Spremeniti moramo način proizvodnje in porabe izdelkov, način življenja, kateri prevoz izbiramo, kako se prehranjujemo ter kako in na kakšen način gospodarimo z omejenimi naravnimi viri. To so resni izzivi ne le za države v naši regiji, ampak tudi na svetovni ravni, a brez kolektivnega zavedanja, da je odgovornost za ukrepanje na vseh nas, težko pričakujemo spremembe,« sklene Kalauz.

Vse o Poročilu o stanju planeta 2022 lahko izveste na naši strani https://www.wwfadria.org/sl/

O WWF:
WWF je ena največjih in najbolj uglednih neodvisnih organizacij za zaščito narave s skoraj petimi milijoni podpornikov in globalno mrežo, ki deluje v več kot sto državah. Misija WWF je ustaviti propadanje Zemljinega naravnega okolja in zgraditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo, pri čemer ohranjajo svetovno biotsko raznolikost in zagotavljajo trajnostno rabo obnovljivih naravnih virov s spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja in potratne potrošnje.

Za več informacij: https://www.wwfadria.org/sl/.