|  Pritiski, prezasedenost, manko spanca, primerjanje z drugimi in slabo počutje so le nekateri negativni vplivi spleta, ki bolj prizadenejo dekleta kot fante
Način komunikacije značilen za internet ter vsebine, ki so jim uporabniki tam izpostavljeni, imata velik vpliv na njihovo počutje, predvsem pri mladih. Anketa, ki so jo februarja in marca 2022 izvedli med osnovnošolci tretjega triletja in srednješolci na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, pa je pokazala, da se vpliv interneta na dekleta in fante razlikuje. Dekleta so bolj prezasedena z internetom, se bolj primerjajo z drugimi na internetu in jih negativne izkušnje bolj prizadenejo.
Dekleta so bolj prezasedena z internetom kot fantje
Precej več deklet kot fantov je obremenjenih s čim hitrejšim odgovorom na prejeto sporočilo, delež pa s starostjo narašča. Kar 70 % učenk in 78 % dijakinj čuti ta pritisk, medtem ko je pri fantih delež
48 % in 59 %. Prezasedenost z internetom, družabnimi omrežji in mobilnim telefonom občuti štiri petine vprašanih deklet in dve tretjini fantov. Kar 66 % osnovnošolskih deklet in 68 % srednješolk se želi za nekaj časa odklopiti od interneta, pa se bojijo, da bodo kaj zamudile. Pri fantih je ta delež 54 % in 59 %.
Prav tako več deklet kot fantov čuti pritisk družbe ali vrstnikov, da naj na spletu objavljajo podrobnosti iz svojega življenja. Pri vprašanih osnovnošolskih dekletih je ta delež 30 %, pri fantih pa 20 %. V srednji šoli pritisk čuti dobra četrtina (26 %) deklet in skoraj polovico manj fantov - le 14 %.
Dekletom tudi bolj kot fantom primanjkuje spanca zaradi uporabe telefona, aplikacij in družabnih omrežij. O tem je v anketi poročala več kot polovica osnovnošolskih najstnic (56 %), pri starejših dekletih v 9. razredu celo 63 %, pri dijakinjah pa že tri četrtine (75 %). Fantov, ki jim manjka spanca, je precej manj: v osnovni šoli 37 %, v srednji pa 45 %.
Dekleta so bolj podvržena primerjanju s podobami drugih na internetu
Dekleta se bolj kot fantje primerjajo z drugimi na internetu, s popolnimi podobami zvezdnic in vplivnic. Prav tako jih je več kot fantov zaradi tega nezadovoljnih s svojim videzom. Bolj pogosto kot fantje tudi same opremljajo svoje fotografije s filtri in izboljšavami.
Skoraj tri četrtine vprašanih deklet v 9. razredu in srednji šoli primerja svojo podobo obraza in telesa s podobami na spletu. Skupno je v zadnjem triletju osnovne šole delež deklet, ki se primerjajo, 63 %, v srednji šoli pa 74 %. Pri fantih pa je bistveno drugače, saj se primerja le 23 % osnovnošolcev in 33 % dijakov.
Skoraj dve tretjini deklet in le ena tretjina fantov ima vtis, da so življenja drugih boljša, kadar gledajo slike svojih prijateljev na spletu. V osnovni šoli tretjina deklet ni zadovoljna s svojim videzom zaradi gledanja popolnih objav na internetu, pri dekletih v 9. razredu se delež povzpne na 42 %. Pri fantih pa je kar štirikrat manjši, le 8 %. V srednji šoli je delež nezadovoljnih deklet 43 %, fantov pa 10 %.
Na počutje deklet gledanje slik popolnih obrazov in vitkih ali mišičastih teles zvezdnikov njihovega spola vpliva slabše kot na fante. Petina osnovnošolk in četrtina dijakinj se ob tem počuti slabo, desetina osnovnošolk in 7 % dijakinj pa zelo slabo. Pri fantih so ti deleži več kot pol manjši - le na 9 % osnovnošolcev in 6 % dijakov vpliva slabo ter na 4 % osnovnošolcev in 1 % dijakov zelo slabo.
Med osnovnošolskimi najstniki dvakrat več deklet (57 %) kot fantov (25 %) uporablja filtre in druge izboljšave svojih fotografij, ki jih naredijo z mobilnim telefonom. Pri srednješolcih je razlika med spoloma nekoliko manjša: 53 % deklet in 28 % fantov uporablja filtre.
Tako pozitivne kot negativne izkušnje na spletu se bolj dotaknejo deklet
Anketa je pokazala, da je dekletom zelo pomembno, da so del svojega socialnega kroga, in zanje mnenje drugih veliko šteje. Tako se 60 % vprašanih osnovnošolk in 62 % srednješolk počuti slabo, če so izključene iz skupin sošolcev na družabnih omrežjih ali aplikacijah za sporočanje. Pri fantih sta ta deleža 44 % in 47 %.
Če na spletu vidijo slike z zabave, na katero niso bile povabljene, se slabo počuti 57 % najstnic in le približno tretjina najstnikov.
Prav tako se 57 % vprašanih osnovnošolk počuti slabo, če se nekdo norčuje iz njih na spletu. Delež s starostjo narašča: v 9. razredu je 62 % in pri dijakinjah 63 %. Pri fantih taka situacija slabo vpliva le na dobro četrtino (26 %) osnovnošolcev in slabo tretjino dijakov (32 %).
Če nekdo negativno komentira njihovo objavo na spletu, se slabo počuti 44 % najstnic v osnovni šoli in 51 % dijakinj. Pri fantih so deleži pri osnovnošolcih več kot dvakrat nižji (18 %), pri srednješolcih pa trikrat nižji (17 %). Podobno velike so razlike med spoloma, če nihče ne všečka njihove objave. Zaradi tega se slabo počuti 39 % najstnic v osnovni šoli in 48 % dijakinj. Pri fantih so odstotki skoraj trikrat nižji: pri osnovnošolcih se jih zaradi tega slabo počuti le 14 %, pri srednješolcih pa 17 %.
Če pa nekdo pohvali njihov videz, se več kot 80 % osnovnošolskih in srednješolskih najstnic počuti dobro. Pri fantih v osnovni šoli se jih dobro počuti 62 %, pri dijakih 75 %.
Rezultati ankete potrjujejo opažanja s Safe.si delavnic zadnjih let na slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Ker je vpliv spleta na dekleta in fante tako velik, so pripravili številna gradiva, ki mlade nagovarjajo, da skrbijo za svoje dobro počutje pri uporabi spleta.
Gradiva so prosto dostopna v elektronski obliki, nekatera tudi v tiskani:
Anketo so izvedli v okviru aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta 2022 na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Centra za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Izpolnilo jo je 486 učencev in učenk ter 246 dijakinj in dijakov.
***
Slikovno gradivo (infografiko) za objavo si lahko prenesete na: https://safe.si/novice/sporocilo-za-javnost-internet-slabo-vpliva-na-dusevno-dobrobit-deklet
***
O nas:
Projekt Center za varnejši internet izvajajo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Javni zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS (Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije), financirata pa ga Agencija HaDEA pri Evropski komisiji in Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.
Center za varnejši internet ponuja tri glavne storitve:
- Točko osveščanja o varni rabi interneta Safe.si z osrednjim portalom www.safe.si. Nasveti, gradiva, orodja, izobraževanja in druge aktivnosti osveščanja so namenjene otrokom, mladostnikom, staršem ter pedagoški, socialni in mladinski stroki.
- Svetovalno linijo za težave na spletu Tom telefon 116 111, na kateri med 12. in 20. uro vsak dan odgovarjajo na vprašanja, dileme in pomagajo reševati zagate, povezane z uporabo interneta. Na www.e-tom.si je na voljo tudi svetovanje prek TOM spletne klepetalnice. Storitev je na voljo za otroke, mlade in njihove starše.
- Točko za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu Spletno oko. Posnetke spolnih zlorab otrok na spletu lahko anonimno prijavite na prijavno točko www.spletno-oko.si.
|
NE ZAMUDITE
