Zgodba - Starodavni rod Stibell, Stivel, Stibiel, Stibilj na Vipavskem
sreda, 28. september 2022 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Z g o d b a
Starodavni rod Stibell, Stivel, Stibiel, Stibilj na Vipavskem
Vprašala sem se odkod izhajajo korenine prednikov Stibelius NN, Stibelli, Stibell. Po preučevanju izvora priimka in zgodovinskih dogodkov je oseba s priimkom STIBELL najverjetneje bil spremljevalec rimskih prokuratorjev, ko so po osvojitvi Jeruzalema, Rimljani ustanovili vazalno Judejsko kraljestvo. Provinca Judeja je bila prizorišče treh judovsko - rimskih vojn. Leta 6 n. št. je Judeja postala del večje rimske province Judeje (Iudaea), ki je bila sestavljena iz prave (biblične) Judeje.
Nemški viri povedo, da je Stibell, Stibelius izhajal iz Cesareje, od prednikov z območja sedanje Italije (Karnije). Iz zgodovinskih virov izhaja, da je bil prednik najverjetneje iz vplivne družine iz tevtonskega plemena Nemetes, ki so prišli iz Svete dežele v Speyer.
Ker so v Jeruzalem prišli rimski prokuratorji s svojim spremstvom, je iz teh razlogov bilo pomembno v nadaljevanju v zvezi z naselitvijo plemena Nemetes povzeti pregled poteka križarskih vojn, kar je zgodovinsko zapleteno in časovno umeščeno v posamezna stoletja dogajanja. Pleme Nemetes omenja že vladar Julij Cezar. V iskanju novega življenjskega prostora so izvršili invazijo na Galijo. Bili so pod protektoratom Rimskega cesarstva in prosili Rim za pomoč. To so bili bojevniki, ki so v bitki na Rajni 58. leta n. št. zmagali.
Izvor: NN, Stibelli, Stibell, Stibelius, Cefareja, Izrael, Palestina; Vpisi v register: NN Stibelius 1357, Heidelberg, prvi vpis priimka Stibelius v družinski register.
Družinsko drevo Stibellov na Vipavskem
Izvor:
- Janez Stibell, Johannes Stibelius (* ok. 1538, Keiserslautern, Nemčija, † 08.03.1595, Kreuzenach, poročen ok. 1577 z Lydia * ____, † ____. Bil je minister in sodni pridigar pri knezu Johanu Cazmirju na Palatinatu (Bavarska), reformiran v protestantsko vero 1577, doktoriral na Univerzi v Heidelbergu 19.1.1578, 5.1.1574 je poročil sestro Magdaleno STIBELL s protestantskim reformatorjem Davidom Pareusom (1548-1622).
- Sinova: Boltežar STIBELL * ok. 1577, skrbnik posestev pri grofih Attems v Sv. Križu in Johanes, Janez, Janž STIBELL * ok. 1580-1642, pastor, leta 1626 lastnik dvorca Visoko na Poljanah (sedaj Tavčarjev dvorec)
Janez Stibell (Johannes Stibelius, polatinjeno) in Lydia
Njun drugorojeni otrok (prvi je Boltežar * ok. 1577):
Sin Janez, Janž Stibell, (* ok. 1580, Bavarska, † ok. 1638)), prišel v Vipavo, Ustje, leta 1626 je kupil dvorec Visoko, Poljane (pozneje imenovan Tavčarjev dvorec, po romanu Visoška kronika).
Janez, Janž Stibel in ___ sta imela otroka:
- Lovrenc Stibell, * ok. 1605, † pred 1647. odšel na Visoko, poročen 1633 z Magdaleno Kalan (Meyda Khallanin) * ok. 1613, Bukovica, Župnija Selce, † pred letom 1647,___, hči od staršev Marks in Jera Kalan.
Sin Lovrenca Stibela in Magdalene Kalan - otrok:
- Gregor Stubel * ok.1632, ___, (njegovi starši: Lovrenc Stibell in Magdalena Kalan), por. ok.1657, (25 let) ___, z Neža ___, * ok.1635, ___ Neža †___. Gregor † ___, nemški župnik je napačno vpisal priimek Stubel, na mesto Stibell:
Sin Gregorja Stub(e)la: Janez Stubel, Gabrška Gora * 14. 5. 1658, (njegova starša Gregor in Neža Stubel), por. ok. 1683 v ____ s Katarina ___.* ok. 1663 v ___. Otrok:
- Sin Janeza Stubela: Andrej Stibell * 21. 9. 1687. sos. S. Primož (Gabrška Gora), priženjen na Ustje k Žvokljevim ? (Ustno izročilo Modrislave Zofije Stibel), od tam se nadaljuje rod Stibell (otroci: Josip, Tomaž, Andrej *1725-1730)
- Andrej Stibell * ok.1690 - (rodoslovec Robert Fonda); * 21.9.1687 - (rodoslovec Janez Kalan), Gabrška Gora, Poljane in †___ .
Andrej Stibell * 21. 9. 1687. sos. S. Primož (Gabrška Gora), priženjen na Ustje k Žvokljevim ? (Ustno izročilo Modrislave Zofije Stibel), od tam se nadaljuje rod Stibell (Josip, Andrej, Tomaž, rojeni od 1725-1730)
Rod Stibielov iz Dolenj
Začetnik rodu v Dolenjah Andrej Stibiel * 21.9.1687 in _____Žvokelj ?
Sin Tomaž Stibiel * ok.1725, por. 07.02.1751, Vipava, s Catarino Uršič * ok. 1725, Vipava
Sin Tomaža Stibela in Catarine Uršič:
- Josip Stibiel (1753-1815), trgovec z živino, poročen 15.02.1781, Vipava z Anna Zwokel, Žbokel, Ana Žvokel * 1757, † marec 1848, Ločnik (staro pokopališče, pokopana s sinom Jožefom, kaplanom v Ločniku)
Otroci od Josip Stibiel in Ana Žvokel, Dolenje št. 9
(hišno ime Pri Konfrofalovih):
- Jožef Stibiel, * 05.08.1784, Dolenje 9, †
15.11.1848, Ločnik, kaplan in šolnik
- Franc Stibiel * 14.09.1786, Dolenje 9, umrl 15.07.1793,
Dolenje (7 let)
- Jožef Stibiel * 07.03.1789, Dolenje 9, †
08.1.1790, Dolenje ( 1 leto),
- Anton Stibiel * 27.12.1790, †___, gospodar
Dolenje 9
- Franc Stibiel * 15.07.1793, † 15.06.1794 (1 leto)
- Jakob Stibiel * 15.07.1793, † 26.04.1795 (2 leti)
Dolenje, štev. 9
- Jakob Stibiel * 26.04.1795, Dolenje, † 0.6.1861,
Gorica, profesor kanonskega prava v Ogleju in
smenišču v Gorici
- Matija Stibiel * 09.01.1800, Dolenje 9, †__.(čebelar)
- Ana Stibiel * 14.12.1803, Dolenje 9, †__.
Družina Stibiel v Dolenjah 9 je predstavljala po zgodovnarju Pavlu Plesničarju obhubeljsko elito, kjer so se zbirali in sestajali z duhovnikoma Jožefom in Jakobom vplivni prijatelji. V Dolenjah so imeli veliko mizo za 70 gostov in srebrni pribor in dragoceno posodo, s katero so gostili goste. Anton Stibiel, gospodar v Dolenjah 9 je imel v lasti veliko število hiš na Ustjah: Bil je lastnik hiš na Ustjah štev.: 31. 32, 33, 35, 38, 40, 43, 49, 51, 55, 56, v katerih so dobili vsi potomci streho nad glavo; Anton Stiebiel je imel hišo tudi na Planini (hišna številka 11) in v Dolenjah (hišna številka 9/11).
Imetje so ustvarjali že predniki in starši. Zagotovo tudi neveste Žvokelj niso bile revne in so imele lepe dote. Ustno izročilo govori, da je bila v Dolenjah 9/11 pri Kontrafalovih bogatija, Zgodovinar Pavel Plesničar (knjiga opis Ajdovščine) prišteva Stibilje iz Dolenj med obhubeljsko elito.
Anton Stibiel, Stibilj je imel sina Ludvika *1819, ki je oče moje moje pranone Marije Stibilj * (1843-1898). Življenje moje pranone Marije Stibiel žal ni bilo posuto z rožicami, saj jo je kruta usoda večkrat prizadela. Pri petintridesetih letih je ostala vdova. V nemškem časopisu Laibacher Tagblatt z dne 31.8.1878 je objavljena vest, da se je njen mož Anton Rešeta boril v 17. pehotnem polku Freiherr von Kulm v BiH in da so ga z drugimi ranjenci težko ranjenega pripeljali v rezervno bolnišnico Klagenfurt (Celovec). O njem ni bilo nobenih vesti, niti vpisa datuma smrti v župnijsko knjigo, zato utemeljeno domnevam, da je star komaj 40 let v avgustu ali septembru 1878 težko ranjen podlegel in da je v Celovcu tudi pokopan.
V letih epidemij je izgubila še hčeri 22-letno Antonijo ( * 1866, † 1888) in že prej Kancianilo († 1866). Drugorojena hči Frančiška Rešeta * 12.03.1868, † 01.02.1942, moja nona, je bila poročena v Dobravlje, v zaselek Kozja Para z Antonom Breščakom. Imela sta 14 otrok. Štirinajsti otrok je moja mama Hermina Breščak.
Moja mama Hermina Breščak, * 19.9.1915, umrla 4.7.2001, poročena Gašperčič. bi imela 107 let.
