Nujno je, da vzpostavite ravnotežje med delom in zasebnim časom: Pustite delo na delovnem mestu
Izgorelost in izčrpanost prizadeneta vedno več delovno aktivnih ljudi. Čarobne palice, ki bi hitro vzpostavila pravo ravnovesje in nam vrnila energijo, ni. Gre za tek na dolge proge, za zavestno odločitev in postavljanje meja, kaj in do kod zmoremo, brez da bi prišlo do posledic pri lastnem zdravju, pri zanemarjanju odnosov z nam najbližjimi in tudi pri zmanjšanju delovne učinkovitosti. Slednje se odraža v nezadovoljstvu z delovnim mestom, kjer se Slovenija uvršča v sam vrh med evropskimi državami.

Najti ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem se morda zdi nemogoče, ko je vaše delo stresno, doma pa vas čakajo otroci, skrb za stanovanje ali hišo, tudi skrb za ostarele starše. A vsak od nas ima samo določeno količino energije, ki jo lahko porabi vsak dan. Način, kako razporejamo to energijo med glavne sestavine našega življenja (npr. delo, počitek, družina in prosti čas), vpliva na naše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

»Ustvarjalnost in inovativnost sta bistvenega pomena za rast in razvoj podjetja, kako pa se lahko izkažemo na delovnem mestu ter obenem skrbimo zase - to postaja vedno večji izziv v času digitalizacije. Imamo namreč delo »vedno v roki ali pri roki«, saj ima marsikdo omogočen vpogled v službena sporočila tudi na »zasebnem« mobilniku,« opozarja Alenka Kraljič psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder, ki svetuje, da naj se tako sami posamezniki kot podjetja odločimo in sledimo temu, da je čas izven podjetja oziroma čas izven delovnika, čas, ki ga imamo na volje za sebe.

Postavimo (si) meje
Večina nas je takšnih, da razmišljamo o službi, ko pridemo domov, da tudi preverjamo e-pošto in še kar sprejemamo klice. Toda ali z delom izven delovnega časa res dosežemo več? Analize potrjujejo, da je večina pri delu produktivna le približno 4 ure na dan. Daljši delavnik ne poveča produktivnosti. Glede na to, da skoraj četrtino svojega budnega časa preživimo delovno aktivni, je vzpostavitev ravnovesja med delom in osebnim življenjem bistvenega pomena.

Če preveč energije vlagamo v delo in premalo energije v počitek, družino ali prosti čas ter če to počnemo predolgo, bo trpelo naše počutje.»Če trpi naše zdravje, pa posledično trpijo tudi naša družina in odnosi. Postanemo nezadovoljni z delovnim mestom, nismo prave volje za vse naše delovne naloge, nismo motivirani, odhod na delo nam je v močno breme.

Trenutek, kdaj je meja presežena oziroma kdaj smo na poti k izgorelosti, se razlikuje med posamezniki. Zato izkoristite počitniške dni, vzemite si čas tudi za razmislek, kako lahko bolje organizirate svoje delo, kako in kje boste postavili meje in kako boste zastavljeno čimprej uresničili,« svetuje Alenka Kraljič, ki poudarja, da je čas za regeneracijo nujno potreben.

Zanemarjanje lastnih potreb vodi v resna zdravstveno neželena stanja
Ali najprej zbolite, ko greste na dopust? Ob nenehnem stresu se izčrpamo, naš organizem pa je stalno preplavljen s povišanimi vrednostmi stresnih hormonov (adrenalin, kortizol,…). In ko se umirimo, vrednosti padejo, obenem pade tudi naša odpornost in pojavijo se s tem povezana obolenja.

Sprijaznite se, da delo vedno bo, da bo vedno potrebno nekaj narediti ali urediti ali ustvariti. Izgorelost je vse preveč pogosta, vendar jo je mogoče preprečiti. Začnite spreminjati sebe že danes. Kajti ko pride do izgorelosti, do stanja telesne in duševne izčrpanosti, ki se odraža preko čustvene izčrpanosti, depersonalizacije in zmanjšanega občutka osebnega dosežka, se moramo zavedati, da gori rdeča luč. Okrevanje je dolgotrajno, predvsem pa zahteva vzpostavitev novega vrednostnega sistema in na novo definiranje ter postavitev prioritet v življenju. 

Ukrepajte!
Smo unikatna bitja. Kar ustreza sodelavcu ali sodelavki morda ne bo tudi vam ustrezalo. Spodaj je nekaj idej, morda se najdete v kateri izmed njih.

Predvsem je pomembno, da se zavedate, da potrebujete odklop in da si tudi priznate, da si ga zaslužite.

1. Delajte pametno, ne več. Postavite prioritete in jim sledite.
   
   
2. V svoj urnik uvrstite redne premore.
   
   
3. Načrtujete aktivnosti, ki vas izpopolnjujejo ali veselijo. Naredite urnik in ob tem naj vsak teden vsebuje vsaj eno takšno aktivnost. Večkrat si privoščite krajše dopuste. Morda lahko le čez vikend.
   
   
4. Računalnik in telefon naj ostaneta pred vrati spalnice.
   
   
5. Oživite dolgo pozabljen hobi in se ga ponovno lotite. Morda pa je celo čas za nov hobi ali novo športno aktivnost?
   
   
6. Meditacija ni le za tiste, ki se ukvarjajo z jogo. Je odlična priložnost za odklop in pomiritev.
   
   
7. Dobra (pre)hrana ni moda muha. Če zjutraj nimate časa, načrtujete obroke vnaprej, malico in kosilo lahko pripravite že zvečer.
   
   
8. Poznate svoj bioritem. Raje zjutraj spite dlje in ste bolj učinkoviti v večernih urah? Bi vam delodajalec omogočil fleksibilen delavnik?
   
   
9. Naučite se reci NE.
   
   
10. Določite si meje, do kod ste pripravljeni sprejemati kompromise. Če z delodajalcem ne najdete skupnega jezika, pa začnite pregledovati ponudbo prostih delovnih mest.