|  Okolju in zdravju prijaznejša hrana - kako jo prepoznamo?
»Za naslavljanje podnebne in okoljske krize je nujno, da potrošniki sprejemamo bolj trajnostne prehranske odločitve, hkrati pa je ključno, da se s problemom zelenega zavajanja soočimo tudi na sistemski ravni,« se je strinjalo več kot 100 udeležencev spletnega dogodka o okolju in zdravju prijaznejši hrani, ki ga je organizirala Umanotera v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije.
Potrošniki lahko s svojimi trajnostnimi nakupovalnimi izbirami pomembno prispevamo k naslavljanju podnebne in ekosistemske krize, pri čemer so nam lahko v pomoč okoljski znaki in certifikati.
Vendar pa je v množici oznak predvsem na živilskih izdelkih težko prepoznati tiste, ki so zaupanja vredni in ki nam zagotavljajo, da so izbrani izdelki resnično okolju in zdravju prijazni. Zato je pomembno, da se o teh temah informiramo in se kot ozaveščeni potrošniki izognemo zelenemu zavajanju.
Nika Tavčar iz Umanotere je poudarila, da je »oskrba s hrano ključno področje, na katerem moramo ukrepati že danes, če želimo preprečiti katastrofalne podnebne spremembe.« Osnovni principi podnebju in zdravju prijaznejše hrane so znani: več rastlinske, ekološke, lokalno pridelane in sezonske hrane ter manj hrane, ki je predelana, zapakirana in zavržena. »
Take hrane ni težko najti in vsakdo izmed nas lahko tudi s pomočjo zaupanja vrednih okoljskih znakov in certifikatov vsakodnevno sprejema bolj trajnostne prehranske odločitve. Veliko lahko z informiranjem naredimo sami, ne moremo pa vsega.In tukaj je ključna vloga države in podpora na sistemski ravni, ki bi nam omogočila bolj trajnostne izbire,« je zaključila.
Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije je predstavil izsledke raziskave o dojemanju trajnosti med potrošniki, ki je pokazala, da smo prebivalci Slovenije med državami, ki nadpovprečno dojemamo trajnost prehranskih izdelkov. Ob tem je poudaril, da sicer »menimo, da se obnašamo dovolj trajnostno, a čisto iskreni vendarle nismo. Strokovnjaki namreč menijo, da zmanjševanje uživanja mesa in drugih živalskih izdelkov najpomembnejše prispeva k trajnosti prehranjevanja, raziskava pa je pokazala, da ima Slovenija enega od najvišjih deležev prebivalcev, ki se mesu ne mislijo odpovedati.«
Kar petina vprašanih je odgovorila, da je ena od ovir, zakaj se ne obnašajo bolj trajnostno, tudi pomanjkanje informacij. Zato so pri Zvezi potrošnikov Slovenije preverili, kakšne in katere oznake so natisnjene na nekaterih živilskih izdelkih. Ob tem Boštjan Okorn izpostavlja: »Številnim oznakam ne moremo zaupati, saj za njimi ni dovolj transparentnih kriterijev in neodvisnega preverjanja. Prav tako se je treba zavedati, da le redke trajnostne oznake pokrivajo tako ekološki kot tudi socialni del proizvodnje.«
Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije je ob tem poudarila, da lahko potrošniki »zaradi rednega nadzora ekološkega kmetijstva in postopka certificiranja, ki ga prepoznamo po zelenem listu EU, takšnim živilom tudi zaupamo.« Ob tem je izpostavila, da je »v trgovinah ponudba ekoloških živil iz pregledanih skupin skopa, še posebej ponudba tistih, ki izhajajo iz slovenske kmetijske pridelave. Ekološki izdelki so običajno dražji od konvencionalnih, posamezni izdelki pa so po ceni lahko tudi primerljivi.« Nenazadnje pa ne smemo pozabiti na to, kje so ta živila postavljena v trgovinah: »Če želimo, da bo po ekoloških izdelkih posegalo čim več potrošnikov, jih je smiselno uvrstiti tudi na police med običajnimi izdelki.«
Zadnja raziskava Evropske potrošniške organizacije je pokazala, da sta kar dve tretjini evropskih potrošnikov pripravljeni spremeniti svoje prehranjevalne navade iz okoljskih vzgibov. Kot sta izpostavili Camille Perrin in Patrycja Gautier iz Evropske potrošniške organizacije BEUC, pa »imajo mnogi s tem težave zaradi pomanjkanja jasnih informacij o oznakah. Od 'CO2 nevtralnih' banan in mleka ter 'trajnostno pridelanih' izdelkov pa do 'okolju prijazne' embalaže; oznake o blagodejnosti živil za planet so preplavile trg.« V luči spreminjanja zakonodaje na tem področju in večje transparentnosti pri komuniciranju pa sta poudarili tudi, da je zdaj »skrajni čas, da odločevalci na ravni EU naslovijo zeleno zavajanje in vzpostavijo pregled nad tem, kako proizvajalci hrane komunicirajo prijaznost svojih izdelkov do okolja.«
Govorci so se strinjali, da je pomembno, da se potrošniki informiramo o bolj trajnostnih izdelkih, v poplavi vseh možnih certifikatov pa smo zmožni prepoznati vsaj najpomembnejše in zaupanja vredne, kot npr. Zeleni list (EU) in certifikat pravične trgovine Fairtrade International. Nahajamo se v odločilnih časih, v katerih pa ima vsakdo moč, da je del rešitve - zase in za skupnost.
|
NE ZAMUDITE
