Slovenija se segreva bolj od globalnega povprečja

torek, 7. junij 2022 @ 10:21 CEST

Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja, so opozorili ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Udeleženci dogodka so se strinjali, da moramo pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Več kot 150 udeležencev Okoljskega dne gospodarstva je soglašalo, da si je treba prizadevati za povečanje medsebojnega zaupanja ter se povezovati medsektorsko in multidisciplinarno, so sporočili iz GZS.

Izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila, da krize zadnjih let narekujejo spremembe v širši družbi za pravočasni in konkurenčni prehod gospodarstva na nizkoogljične tehnologije in nove poslovne modele. "Spremeniti se mora tudi način delovanja lokalne in državne uprave, pa tudi potrošniška kultura in širša družba," je dejala.

Pariški podnebni sporazum ima cilj omejiti globalno segrevanje na manj kot dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, medtem ko si prizadeva za omejitev povečanja celo na 1,5 stopinje.

Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020
Ob predstavitvi dejanskega stanja v Sloveniji na področju podnebnih sprememb in prognozi je Žiga Zaplotnik z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko poudaril, da je Slovenija mejo dveh stopinj presegla že leta 2020. Opozoril je, da lahko do konca stoletja - ob zmernem ukrepanju - povprečne temperature v Sloveniji narastejo celo za skoraj pet stopinj Celzija.

Jan Bohinec iz Gen-I je potrdil, da energetski sektor ustvarja približno tretjino emisij toplogrednih plinov pri nas. Meni, da te emisije lahko občutno zmanjšamo, saj so tehnologije obnovljivih virov znane, dostopne in ekonomsko smiselne, vendar pa tehnološka preobrazba ne čaka le energetski sektor, temveč vse sektorje gospodarstva. Ob tem je poudaril še, da se proces tu ne sme ustaviti.

Tehnologije in koncept, s katerimi se lahko en del naše energetsko intenzivne industrije, proizvodnje materialov, preobrazi že do konca tega desetletja, je predstavil Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo. Potrdil je, da možne tehnologije obstajajo, pri čemer pa se po njegovem prepričanju ne soočamo s krizo tehnologij, temveč krizo zaupanja.

Poskrbeti moramo za lastne odpadke
Profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Jožef Medved je izpostavil nujnost ohranjanja proizvodnje materialov v Evropi, tako zaradi njihove vloge pri zagotavljanju virov za gospodarstvo, manjših vplivov na okolje kot pomena za prihodnjo nizkoogljično preobrazbo gospodarstva in družbo prihodnosti.

Da so slovenski proizvajalci materialov inovativni ter že razvijajo in proizvajajo vrhunske materiale, ki naslavljajo potrebe novih tehnologij, je potrdil Stanislav Jakelj iz Sij Acronija.

Udeleženci so se dopoldne dotaknili tudi odpadkov, pri čemer moramo po njihovem mnenju prav tako postati samozavestnejši. Kot je izpostavil Niko Samec z mariborske fakultete za strojništvo, moramo z vidika odgovornega in etičnega ravnanja poskrbeti za lastne odpadke, ki jih ni moč snovno predelati, jih pa lahko termično obdelamo in nastalo toploto koristimo, saj zato obstajajo varne, zanesljive in preverjene tehnologije, so še sporočili z GZS.

Vir: www.caszazemljo.si

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20220607102149148