Zakaj vedno več ljudi ob lažjih težavah išče rešitve, ki jih ponujajo naravni antibiotiki? Smo postali bolj ozaveščeni glede pretirane uporabe antibiotikov? Antibiotiki so v zadnjih letih med najbolj zlorabljenimi zdravili na svetu, in sicer zato, ker jih zdravniki predpisujejo prepogosto, tudi takrat, ko niso potrebni, in zato, ker mnogi ljudje še vedno verjamejo, da tablete pozdravijo vse težave in si že pri najmanjših vnetjih pomagajo z antibiotiki.

Bakterije tako postajajo odporne nanje, zato moramo jemati vedno večje količine in vedno nove vrste teh zdravil. A tu je dobra novica: obstaja tudi naravna alternativa.

Antibiotiki ne ločijo med bakterijami, ki nam povzročajo težave, in tistimi, ki skrbijo za ravnotežje v naši črevesni mikroflori, zato uničujejo vse po vrsti. Ena izmed zadnjih raziskav je pokazala, da lahko uživanje antibiotikov spremeni stanje črevesne flore tudi za eno leto, zato bi morali biti pri njihovi uporabi izredno previdni in premišljeni.

Rešujejo življenja, a le, ko jih res potrebujemo
Nasprotno pa se srečujemo s prepogosto uporabo in zlorabo antibiotikov, je prepričana Diana Vlahinić, svetovalka tradicionalne kitajske medicine, študentka naturopatije in lastnica trgovine z ekološkimi izdelki: »Tako zdravniki kot pacienti bi morali biti previdni in premišljeni pri tem, kdaj uporabiti antibiotik, tudi in predvsem zaradi velikega problema razraščanja in razmnoževanja na antibiotik odpornih bakterij, ki se razširijo prav zaradi predoziranja z antibiotiki, saj to lahko predstavlja resno nevarnost ne le za posameznike, ki se z antibiotiki predozirajo, temveč za vse človeštvo, ne glede na to, kako dramatično zveni.

Druga težava pa je sprememba raznolikosti črevesnih bakterij. Antibiotiki žal ne ločijo in pobijajo tako dobre kot slabe bakterije. Nekatere študije pričajo o še daljši poškodbi črevesja, ki lahko traja tudi do štiri leta,« pove sogovornica. Raziskavo lahko najdete na http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20352091?dopt=Abstract).

Antibiotiki so v preteklih desetletjih rešili življenja milijonov ljudi, problematična je le njihova pretirana uporaba. »Menim, da so antibiotiki redko nujno potrebni, s preventivno skrbjo za telo in imunski sistem pa lahko zmanjšamo število situacij, ko jih v resnici potrebujemo. Zdravje ni le odsotnost bolezni, zato moramo dnevno skrbeti za naš imunski sistem in dobro počutje,« je prepričana Diana Vlahinić. Sedaj je že znano, da je sedež imunskega sistema v črevesju, saj je 60-80 odstotkov celic imunskega sistema prav tam.

»Ko poškodujemo črevesje in uničimo ravnovesje bakterij v njem, povzročimo tako imenovano disbiozo bakterij, kar lahko vodi tudi do tako imenovanega ‘prepustnega črevesja’ in šibitve našega imunskega sistema in zdravja. Zdrava črevesna flora s pravilnim ravnovesjem dobrih, slabih in nevtralnih bakterij je predpogoj za naše zdravje,« pravi sogovornica.

Zdravila iz narave
»Večina ljudi ne ve, da so skoraj vsa farmacevtska zdravila v osnovi razvita iz rastlin, ki jih najdemo na Zemlji. Ko so se izkazala za učinkovita, je farmacevtska industrija razvila sintetične različice, ki so jih nato lahko patentirali. Primer je na primer lubje bele vrbe, ki velja za neke vrste ‘naravni aspirin’. Znanstveniki so iz lubja bele vrbe izolirali aktivno učinkovino salicin, leta pozneje pa v laboratoriju razvili salicilno kislino, neke vrste kemijsko sorodnico še močnejšega protibolečinskega in protivnetnega zdravila acetilsalicilne kisline, ki jo danes poznamo pod imenom aspirin,« pojasni Diana Vlahinić.

Tudi britanski znanstvenik John McKenna je preučeval sestavine iz narave in s študijami primerjal rastline z močnimi antibakterijskimi in razkuževalnimi lastnostmi. Napisal je knjigo Naravna alternativa antibiotikom, v kateri je med drugim ugotovil, da zelišča ne delujejo na simptome bolezni le s svojimi aktivnimi snovmi, temveč tudi z energijskim potencialom, ki ga dobivamo iz narave. Tako je eden izmed najmočnejših naravnih antibiotikov česen, saj se med žvečenjem surovega česna sprošča naravna učinkovina alicin, ki ima podobne lastnosti kot penicilin.

Česen tako deluje protivnetno in protivirusno, ščiti pred paraziti in oksidanti ter deluje protiglivično. Že več kot sedem tisoč let ga ljudje uporabljamo za zdravljenje vnetij, prehladov in resnejših okužb. Med drugimi podobno močnimi naravnimi antibiotiki so še med, zelje, izvlečki grenivkinih semen, jabolčni kis, deviško kokosovo olje, origanovo olje in še nekatera zeliščna olja.

Tudi Diana Vlahinić pravi, da ima veliko rastlin v sebi neko zdravilno delovanje, pa naj bodo to vitamini, ki jih vsebujejo, minerali, polifenoli ali druge (zdravilne) učinkovine. »Vemo, da so pred nastankom in uvajanjem sintetičnih zdravil ljudje že tisočletja uporabljali rastline za lajšanje psihofizičnih težav in za pomoč pri boleznih. Kosobrinov rek ‘Za vsako bolezen rož’ca raste!’ zato še kako drži. Narava je predvidela na tisoče naravnih zdravil in antibiotikov iz rastlin.

Za različne težave posegamo po različnih rastlinah. Za nekoga bo odličen pegasti badelj, ki bo s svojo aktivno učinkovino, silimarinom, deloval na jetra, spet drugi, ki se sooča s stresom in potrebuje psihofizično vzdržljivost, si bo lahko odlično pomagal z rožnim korenom (rhodiola),« pove svetovalka tradicionalne kitajske medicine.

Ne vzamemo si časa za bolezen
Iz nekaterih zdravilnih rastlin so raziskovalci že izolirali zdravilne učinkovine in vemo, katere so ter kako delujejo. Iz drugih jih še niso, tako da ne poznamo v celoti načina, kako delujejo, vemo le, da delujejo. »Ne smemo pa pozabiti na energetski potencial, ki ga v sebi nosi rastlina. Tega se ne da razviti v laboratoriju, zato je delovanje zdravilnih rastlin tako kompleksno, unikatno in ga ne moremo v celoti posnemati,« je prepričana sogovornica, ki opozori tudi na to, da moramo za težave vedno iskati vzrok in se ne posvečati samo simptomom:

»Če se srečujemo na primer s hormonskim neravnovesjem, moramo delovati tudi na črevesju, ki bo, če njegove stene ne bodo dovolj močne, postalo prepustno in bo nazaj v krvni obtok prepuščalo na primer predelan estrogen, ki mu je namenjeno, da se izloči iz telesa. Ker se bo ponovno absorbiral, bo povzročal hormonsko neravnovesje. Če je torej vzrok v črevesju, samo zelišče, ki deluje adaptogeno in uravnava hormonska nihanja, verjetno ne bo dovolj,« pravi Diana Vlahinić.

Zanimalo nas je, kam se je izgubilo znanje naših babic, ki so vedele, da proti vročini pomagajo kisovi obkladki na stopala, zdaj pa mamice drvijo v lekarno in kupijo sirup za zniževanje vročine. Podobno drvijo po antibiotike ob najmanjših otrokovih težavah. Svetovalka tradicionalne kitajske medicine je prepričana, da v veliki meri krivdo nosimo tudi sami: »Zavedati se moramo, da s svojimi odločitvami in dejanji prav vsi oblikujemo svet, v katerem živimo. Del naše ‘krivde’ je v tem, da pogosto ne želimo spremeniti nezdravega življenjskega sloga, ki vodi v bolezni.

Ko zbolimo, obiščemo zdravnika. Zdravniki pa so (žal) zavezani zdraviti ljudi po točno določenem protokolu zdravljenja. Če bolezen po njihovem protokolu zahteva zdravljenje z določenimi zdravili, tudi antibiotiki, jih morajo predpisati, zato od njih ne moremo in ne smemo pričakovati, da bodo svetovali uporabo zdravilnih rastlin ali naravnih antibiotikov. Istočasno s(m)o prav pacienti tisti, ki pogosto od njih prav želimo in pričakujemo zdravilo, saj smo neučakani, želimo se pozdraviti čim prej in se ne vprašamo, kaj nam bolezen sporoča, niti si ne vzamemo potrebnega počitka, ki ga telo ob bolezni potrebuje.

Nemalokrat sem slišala ljudi, ki so prišli od zdravnika nezadovoljni, ker niso dobili antibiotika, ki za mnoge še vedno velja za čudežno zdravilo. Najprej moramo sami pri sebi sprejeti in razumeti, da nam vsaka bolezen nekaj sporoča, da ob bolezni telo potrebuje počitek, četudi nam zdravilo olajša simptome in se počutimo bolje. Prav ta neučakanost in to, da se ne vprašamo, zakaj smo zboleli, in iščemo magično zdravilo, ki nas bo v nekaj dneh postavilo nazaj na tirnice, je razlog, da drvimo v lekarno po tablete za zniževanje temperature in od zdravnikov zahtevamo/želimo antibiotike, tudi ko niso potrebni.

Po drugi strani pa tudi mnogi zdravniki predpišejo antibiotike, ko niso nujno potrebni, zato se vedno pogovorite z zdravnikom in vprašajte, ali so res nujno potrebni za zdravljenje. Ena od raziskav (najdete jo na povezavi http://bmcmedicine.biomedcentral.com) je na primer pokazala, da naj bi bilo v ZDA od vseh predpisanih antibiotikov kar 50 odstotkov predpisanih povsem nepotrebno. To so zaskrbljujoče informacije,« je pojasnila Diana Vlahinić. 

Hrana je zdravilo
Vsak posameznik mora torej prevzeti odgovornost za svoje zdravje. Odgovornost za zdravje pa se začne pri najbolj osnovnem dejanju - prehrani oziroma prehranjevanju. »Hrana je lahko naše zdravilo in zdravilo je lahko hrana, kot je povedal že Hipokrat, oče medicine. Ne moremo pričakovati od našega telesa, da bo dobro funkcioniralo in da bomo zdravi, če se prehranjujemo zgolj s predelano hrano, polno aditivov, sladkorja in ojačevalcev okusa ter s hrano pretežno živalskega izvora, torej z mesom in mlečnimi proizvodi in s premalo zelenjave in sadja.

Ko telesu nudimo optimalne pogoje, v katerih lahko deluje, je močno, močan bo naš imunski sistem, lažje se bomo soočali z vsakdanjim stresom in manj bomo zbolevali. Za zdravo prehrano moramo skrbeti vsak dan, saj ko zagotovimo telesu optimalne pogoje za zdravje, bo bolezni manj. Če bomo zboleli, bo tudi naše okrevanje hitrejše.«

Prehrani bi torej morali posvetiti več svojega časa in znanja, saj je lahko zdravilo ali pa strup. Kot vemo, zdravje ni le odsotnost bolezni. »Tradicionalna kitajska medicina uči, da telo sedem let sporoča različne simptome, preden se bolezen tudi v resnici manifestira. Zato poslušajte svoje telo, ne spreglejte znakov, ki vam jih daje, in delujte preventivno - počutili se boste boljše, porabili manj energije in pri tem ohranili svoje zdravje,« svetuje sogovornica.

Vse bolj se zavedamo, da je najboljša lokalna in sezonska prehrana. Narava nam v vsakem letnem času ponuja hrano, ki jo naše telo potrebuje, saj smo tudi mi del narave. V času zime nam daje hrano, ki greje, in v času poletja hrano, ki hladi. »Že z upoštevanjem te naravne zakonitosti lahko pomagamo telesu pri boljšem delovanju in počutju. Kokosovo olje je na primer odlično, a ker telo hladi, se njegovo uživanje bolj priporoča v poletnih mesecih, kar je nekako logično, saj kokos raste v tropskem podnebju.

Podobno velja za paradižnik, ki sicer raste pri nas, a je poletno živilo, vsebuje veliko vode in naše telo hladi, zato naj ga v zimskih mesecih ne bi uživali preveč, še posebej, če nas pozimi rado zebe. Zima je čas hrane in začimb, ki naše telo ogrejejo. Veliko superhrane imamo tudi na svojih vrtovih. Če bi jo uživali pogosteje in jo zamenjali s predelanimi živili, mesom in mlečnimi proizvodi, ki so prepogosto na jedilniku, bi to tudi občutili.

Koprive, pesa, špinača, blitva, zelje, repa, borovnice, šipek, brusnice … Vse to so superživila! Nič ni narobe, če tu in tam pojemo tudi kaj drugega in si pomagamo celo z zelišči, ki ne rastejo na našem vrtu, a ne moremo pričakovati, da nas bodo superživila iz Indije ali Himalaje rešila vseh težav, če ne poskrbimo za temelj; vsakdanje zdravo prehranjevanje s sezonsko in lokalno, predvsem rastlinsko prehrano.«

Nazaj k črevesju
Omenili smo črevesje, saj je v njem sedež imunskega sistema, hkrati pa se v črevesju dogaja absorpcija vsega, kar smo zaužili. Istočasno telo vanj pošlje toksine, ki se jih želi znebiti in so na poti, da se izločijo. »V črevesju se dogaja sinteza vitaminov in kar 90 odstotkov nevrotransmitorjev - živčnih prenašalcev - nastane ravno v črevesju. Kar 90 odstotkov serotonina, ki je ključni regulator našega počutja, naj bi nastalo prav tam, zato je od zdravega črevesja odvisno res veliko.

Že v preteklosti so se tradicionalni zdravilci zavedali pomena črevesja, zato so bolnika najprej vprašali, kako odvaja blato. Če ga je mučila zaprtost, so mu pomagali z naravnim odvajalom (na primer ricinusovim oljem), ker so vedeli, da morajo najprej odstraniti toksine iz telesa. Nekatere veje alternativne medicine danes učijo, da imajo vse bolezni svoj začetek v črevesju. Tudi sodobna zahodna medicina daje vedno več poudarka črevesju, ne samo pri fizičnih, temveč tudi psiholoških boleznih,« zanimiva odkritja predstavi Diana Vlahinić. Iz tega lahko torej sklepamo, da je zdravo črevesje temelj za dobro zdravje.

Kako ga torej krepiti? »Pri krepitvi zdrave črevesne flore nam poleg primerne prehrane (saj je od te odvisno, katere bakterije hranimo, dobre ali slabe) lahko zelo veliko pomagajo tudi primerni in kakovostni probiotiki. Pri tem govorim o probiotičnih kulturah, ki jih lahko kupimo v prahu ali v kapsulah. Probiotiki morajo imeti sledljive seve, za katere vemo, da bodo v zadostni in dnevno zaužiti količini, če jih bomo uživali dovolj dolgo časa, v črevesju ustvarili trajne kolonije in krepili naš imunski sistem. Ko bo v črevesju pravo ravnovesje bakterij, bo tudi absorpcija hrane, ki jo pojemo, boljša in bomo imeli od nje večji izkoristek.

Če smo imeli težave s prebavo, se bo tudi ta po probiotični terapiji, ki naj traja minimalno dva meseca, izboljšala. Probiotiki bodo ponovno ustvarili ravnovesje bakterij v črevesju, zato jih je še posebej pomembno uživati po antibiotični terapiji. Poleg probiotikov menim, da je za zdravje ključen tudi vitamin D, ki ga večini ljudi v našem geografskem pasu močno primanjkuje. Vitamin D je v resnici prohormon in igra ključno vlogo pri številnih funkcijah imunskega sistema.

Iz prehrane ga ne moremo dobiti dovolj, pozimi in jeseni, pa tudi spomladi, pa imamo pri nas premalo sonca, da bi dobili dovolj vitamina D. Menim, da je dodajanje vitamina D zelo pomembno za močan imunski sistem, še posebej pri težavah avtoimunih in kroničnih oziroma degenerativnih obolenj (multipla skleroza, rak, lupus, luskavica, dermatitisi …),« je prepričana sogovornica.

Naravni antibiotiki in katere zdravilne snovi vsebujejo

Alicin
Alicin je močan naravni antibiotik, ki ga najdemo v čebuli, česnu in čemažu. Antibiotični učinek 1 mg alicina lahko primerjamo z učinkom 15 enot penicilina. Ob tem deluje tudi proti virusom, glivicam in zajedavcem. Alicin je uspešen pri zdravljenju okužb s stafilokoki in streptokoki, dokazano pa je, da lahko uniči tudi bakterije, ki so odporne proti antibiotikom. Res pa je, da njegovo delovanje ni tako hitro in zahteva čas – zato ni primeren pri nevarnih akutnih okužbah.

Limonen
Limonen je terpen z vonjem po limoni, ki ga najdemo v številnih eteričnih oljih in začimbah. Na žalost ima naša industrija rada vonj limon, zaradi česar je pretiravala z uporabo umetno sintetiziranega limonena, da je danes na to vonjavo alergičnih vse več ljudi. Kljub temu pa ostaja limonen pomemben naravni antibiotik. Najdemo ga v eteričnih oljih citrusov, bora, smreke, jelke, mirte, kumine, sporiša, travniške kadulje, materine dušice, mete, sivke, ameriškega slamnika (ehinaceje), navadnega rmana in mnogih drugih rastlin.

Timol
Timol je naravni terpen stearopten, sestavina eteričnega olja, ki jo najdemo v žajblju, materini dušici, dobri misli, timijanu … Pri uporabi zelišč ni omejitev, če pa uporabljate eterična olja, morate zelo dobro vedeti, kako jih uporabiti, da si ne škodujete.

Berberin
Berberin sodi v skupino alkaloidov. Zelo je koristen, saj so nanj občutljive človeku zelo nevarne bakterije, kot so salmonela, Escherichia coli, Shigella in Vibrio cholera. Deluje tudi proti protozoam, glistam, nekaterim kvasovkam in virusom. Največ te dragocene snovi najdemo v skorji korenine češmina in v kanadskem zlatem pečatu (Hydrastis canadensis - golden seal). Slednji je zaradi pretirane porabe skoraj izginil, vendar je to le dokaz njegove učinkovitosti.

Karvon
Karvon je seskviterpenski keton, sestavina eteričnih olj v rastlinah, ki jih poznamo kot začimbnice (na primer navadni gladež, navadni koper, kumina, meta). V jetrih se karvon reducira v karvol in deluje proti prebavnim težavam. Učinkovito zavira delovanje bakterij, ki utegnejo zmotiti pravilen tok prebave in sprožiti nastajanje plinov.

Največ karvona je v semenih kumine (predstavlja 50-70 odstotkov eteričnih olj v kumini), kar ji daje tipičen vonj.

Kumina in janež sta odlični začimbi, ki ju stremo in dodajamo vsem jedem, ki nas utegnejo napenjati. Kumina je obvezen dodatek k zelju, ohrovtu, brokoliju in drugim jedem, ki se po zaužitju rade »oglašajo«. Tudi gobice postanejo veliko lažje prebavljive s pomočjo ščepca strte ali zmlete kumine.

Inhibin
Inhibin je močan antibiotik, ki ga najdemo v vseh vrstah medu, ki ni termično obdelan. Posebno kombinacijo protivnetnih snovi najdemo v propolisu. Čebele ga uporabljajo za konzerviranje panja. Deluje na viruse, bakterije in glivice, ob tem pa ima tudi anestetične lastnosti. Propolis se svetuje pri dolgotrajnih trdovratnih vnetjih, kajti aktivni bioflavonoidi iz propolisa odpravijo nekatere bakterije, ki so postale odporne na sintezne antibiotike. Dokazano deluje proti 28 vrstam bakterij.

Ehinaceja
Ehinacejo (ameriški slamnik) smo že omenili med rastlinami, ki vsebujejo limonen, vendar je njeno delovanje veliko bolj kompleksno in celostno deluje na moduliranje našega imunskega odziva. Je blag naravni antibiotik, ki uničuje stafilokoke in streptokoke. Ker v organizmu pospešuje tvorbo interferona, s tem deluje tudi proti virusom gripe in herpesa ter varuje sluznice in kožo. Učinkovita je tudi pri zdravljenju ran, čirov, aken in ekcemov. Študije so dokazale, da ima ameriški slamnik pomembno vlogo celo pri uničevanju tumorskih celic. Indijanci so ga uporabljali za celjenje poškodb ter celo pri pikih kač in nevarnih žuželk.

Aloja vera
Odlično kombinacijo protivnetnega in regenerativnega delovanja najdemo tudi pri aloje veri. Deluje proti bakterijam in virusom, pospešuje celjenje ran in preprečuje vnetja. Njeni učinki so odvisni od načina gojenja in predelave. Poiščite ekološko certificirane izdelke, pripravljene po hladnem postopku. Pri vnetih sluznicah je zelo zaželeno, da sok ne vsebuje aloina in dodanih kislin, ki sluznice dražijo in lahko s tem zavirajo celjenje. V primeru povečanega sevanja je dodatna dragocena lastnost aloje vere ta, da pomaga varovati DNK celic pred poškodbami.

Sladki koren
Sladki koren sodi med najbolj raziskane rastline, saj obenem deluje antioksidativno, protivnetno, protistresno in proti krčem. Deluje blago odvajalno, znižuje sladkor v krvi in spodbuja proizvodnjo žolča, obenem pa blaži težave, ki jih prinašajo rane na prebavilih. Že stoletja ga uporabljajo pri vnetjih zgornjih dihal. Je tudi dokazan imunomodulator, ki spodbuja delovanje zaspanega imunskega sistema, hiperaktivnega pa pomirja. Pri ženskah v menopavzi uravnava dejavnost estrogena. Za povrh pa je zares sladkega okusa, zato čajev, ki ga vsebujejo, ni treba sladkati.

Izvleček listov oljke
Izvleček listov oljke je prav tako uspešen v boju proti bakterijam. Imenuje se oleuropein. Znanstveniki so ugotovili, da ga je mogoče uporabljati tudi kot antioksidant. Ker je to poceni naravna surovina, je na trgu tudi vse več pripravkov proti bakterijam, virusom in drugim patogenim organizmom.

Brusnice
Če imate težave s sečili, vas lahko pred jemanjem antibiotikov rešijo brusnice. Sok sveže stisnjene divje brusnice deluje proti vnetju sečil, prehladom, povišani temperaturi, zobni gnilobi in ranah na želodcu.
Ingver, cimet, kardamom, kajenski poper …

Med močne naravne antibiotike in antiseptike uvrščamo tudi ingver, cimet, kardamom, kajenski poper … Začimbe so lahko naša lekarna v kuhinji. Z dobrimi začimbami je lahko vsako kosilo zdravilo.

Alge
Med superživila uvrščamo tudi alge. Poleg tega, da razstrupljajo, zalagajo telo s koristnimi snovmi, izboljšujejo odpornost in pomagajo popravljati poškodovana tkiva, imajo alge med drugim tudi protibakterijske lastnosti.

Evkaliptus
Najpogosteje ga omenjajo kot blažilca kašlja, vendar je njegovo delovanje veliko bolj celostno. V telesu deluje proti bakterijam in glivicam, ob tem pa je tudi antipiretik (znižuje vročino). Uporabljamo ga tudi pri vnetjih sečil in pri zdravljenju zunanjih vnetij. Praviloma se uporablja eterično olje v kombinaciji z osnovnimi olji. Vendar bodite pozorni, saj lahko odmerki nad 4 do 5 kapljic delujejo toksično.

Kapucinke
Evkaliptusa na naših vrtovih ne moremo gojiti, vendar lahko gojimo kapucinke.
Imajo močne antibiotične lastnosti, uporabljamo jih lahko pri kroničnem bronhitisu in astmi ter pri boleznih jeter in ledvic.

Kokosova maščoba
V zadnjem času vedno več slišimo tudi o kokosovi maščobi. Kokosova maščoba je najmočnejši naravni vir lavrinske kisline. Lavrinska kislina v telesu deluje proti virusom, bakterijam, kvasovkam in zajedavcem, ob tem pa ne prizadene koristnih bakterij. Naš prvi vir te dragocene snovi je materino mleko, v katerem večino maščob predstavlja prav lavrinska kislina.

Zato so otroci, hranjeni z materinim mlekom, odpornejši od tistih, ki jih začnejo prehitro prehranjevati s pripravljenimi mešanicami. Najbolje je uživati hladno stisnjeno in ekološko pridelano kokosovo maščobo.

Vir: www.zdravje.si