Ali so predlagane podnebne in energetske politike EU za doseganje podnebnih ciljev 2030 zadostne in družbeno pravične?
V okviru vsebinskih mrež s področja okolja in prostora, Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor, smo organizirali posvet »Od 55 do 1,5«, s katerim smo želeli odpreti razpravo o novem zakonodajnem svežnju »Pripravljeni na 55« (ang. Fit for 55).

Z dogodkom smo želeli izpostaviti nujnost ukrepanja in različne deležnike združiti v razmisleku o glavnih elementih predlagane zakonodaje, možnih in potrebnih rešitvah ter priložnostih, ki jih »Pripravljeni na 55« ponuja. Dogodek, ki se je odvijal v M hotelu v Ljubljani, je bil sestavljen iz samostojnih nagovorov in predstavitev v prvem, ter okrogle mize v drugem delu.

Minister za okolje in prostor, mag. Andrej Vizjak, je v svojem nagovoru povedal, da bodo pogajanja o svežnju zahtevna. Napore bodo usmerili v to, da so pogajanja v času našega predsedovanja čim bolj intenzivna, s ciljem, da se v času češkega predsedovanja sveženj tudi potrdi. »V okviru Fit for 55 bomo zastopali evropska stališča, moramo pa odpirati še druga vprašanja, tudi na domačih tleh. Pri paketu je potrebno razumeti, da imamo države, ki so zelo ambiciozne in države, ki imajo ogromne težave s tem, kaj se predlaga.« Povedal je tudi, da bo Slovenija stremela k čim večjemu napredku.

Clara De La Torre, namestnica generalnega direktorja DG Climate Action pri Evropski Komisiji, je v svojem govoru povedala, da sveženj pušča prostor državam članicam, da sprejemajo politike, s katerimi lahko zagotovijo družbeno pravičen prehod, ki na nikogar ne bo pozabil.

Klaus Röhrig, koordinator za podnebne in energetske politike EU pri mednarodni mreži CAN Europe, je opozoril, da cilji, ki jih zasledujemo s svežnjem, niso dovolj ambiciozni, hkrati pa, da paket pomanjkljivo naslavlja področje razogljičenja industrije, ki predstavlja enega večjih izzivov. Obenem se je dotaknil področja brezplačnih emisijskih kuponov, ki jih je po njegovem mnenju potrebno ukiniti.

V zvezi s tem je predstavnica MOPa, Zorana Komar, poudarila, da bo industrija odvisna od tega, kaj bosta država in EU naredili na področju alternativnih goriv in infrastrukture, ter da je industrija odvisna od napredka tehnologij. Hkrati je postavila vprašanje, če so vsi sektorji, ki so upravičeni za brezplačne emisijske kupone, podvrženi uhajanju emisij.

Andreja Urbančič, sodelavka Centra za energetsko učinkovitost na Insitutu Jožef Stefan,  je izpostavila, da smo med leti 2005 in 2019 skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšali za 16 %. Glede NEPNa je povedala, da po letu in pol od sprejema že zaostajamo z izvajanjem ukrepov, predvsem zaradi neustrezne organiziranosti, kadrovske podhranjenosti in razdelitve odgovornosti.

Na okrogli mizi, ki jo je moderiral sodelavec Umanotere Andrej Gnezda, so sodelovali predstavniki okoljskih nevladnih organizacij, ministrstev in Zveze potrošnikov Slovenije. Osredotočali so se na vprašanje pravičnosti pri prehodu v podnebno nevtralnost in na družbene vidike predlaganih sprememb v sektorjih prometa, stavb in industrije.

Breda Kutin, predstavnica Zveze potrošnikov Slovenije, je z vidika potrošnika povedala, da mora biti zanj trajnostna izbira enostavna in finančno sprejemljiva, ne pa, da se nanj prelagajo vsi stroški. Kot primer je navedla neučinkovit sistem javnega potniškega prometa, kjer številni uporabniki niti nimajo izbire in so za prevoz primorani uporabljati osebni avtomobil.

Stanislav Meglič z Ministrstva za infrastrukturo se je strinjal, da je mobilnost v Sloveniji draga, saj je delež dohodka, ki ga namenjamo za mobilnost, velik. Obenem je izpostavil, da problemov, ki so rezultat določene miselnosti, brez spremembe le-te ne moremo reševati.

Za področje Slovenije je Marko Peterlin, direktor IPoP - Inštituta za politike prostora,  poudaril nujnost izboljšav infrastrukture za javni promet. »Potencial za spremembe je največji na krajših poteh - skoraj polovica poti, ki jih opravimo z avtomobilom, je danes krajša od 2 km in jih lahko opravimo na drugačne načine.« Pri spremembi teh navad je izpostavil pomembno vlogo občin in županov.

Tomislav Tkalec, sodelavec Focusa, društva za sonaraven razvoj, je naslovil problem energetske revščine. V luči trenutnih skrbi zaradi visokih cen energije je ugotovil, da bi ta problem lahko rešili tudi z večjim vlaganjem v OVE, saj je tam energija zastonj, sam energent pa ne vpliva na ceno. Hkrati je izpostavil, da v Sloveniji že imamo primer dobre prakse na področju energetske revščine na ravni EU, in sicer Eko sklad.

Röhrig ob tem poudarja še: »Naslednja leta bodo ključna za zagotovitev doseganja cilja 1,5 °C iz Pariškega sporazuma. Zdaj je na državah članicah in Evropskem parlamentu, da zagotovijo, da bo EU podnebna in energetska politika spremenjena tako, da bo EU presegla zaenkrat premalo ambiciozen cilj zmanjšanja emisij za vsaj 55 %.«