Pravo ravnanje s temeljnimi univerzalnimi zakoni ni nikdar v nasprotju, z našimi samo-ustvarjenimi pravili pa velikokrat.
Torej se gre ob resničnem razsvetljenem spoznanju, za popolno odstopanje od lastno ustvarjenih zablod in pravil in tega, kar nas k temu zavaja.
Ravno lastne zablode in pravila, ki iz njih kasneje nastanejo, so prepreka in zastor, ki onemogoča, da bi videli doumeli in prav uporabili univerzalne zakone, ki omogočajo celoten pravi način življenja.
Kadar pa se noče odstopiti od zablod, takrat človek ne more drugega, kot da poskuša prilagajati univerzalne zakone lastno ustvarjeni zablodi, zmotno misleč, da je napaka v njih, ne pa v tem, kar z njimi dela.
Torej časti prepreko, ne pa to kar bi ga rešilo.
|
Samo-ustvarjena svoboda in pravila izven univerzalnih zakonov
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne sobota, 16. oktober 2021 @ 16:33 CEST
upamo postaviti za cilj.
Nedelovanje je mišljeno, da vzdržimo v opuščanju tega, kar ni v
skladu s tega resnico.
Če ljubimo iluzije v dejavnosti ali nedejavnosti,
je težko vzdržati v resnici, ko se iluzije razbijajo na
skalah realnosti, ker je zaradi tega izvorna bit šibka.
Tako bo vse dotlej, dokler se popolnoma ne neha
braniti v nedelovanju,
ali pa vzdrževati v delovanju ravno to,
kar božjo bit ločuje od rešitve.
Dve stvari sta za človeka bolj pogubni, oklepanje
modrosti in v tem nepravilno delovanje,
in pa tudi pa tega nasprotje, neumno življenje,
pametovanje,
nepravilno nedelovanje,
ki zavrača vsako modrost.
V prvi postane človek jetnik črke, ki daje lažen iluzoren občutek
varnosti,
pri drugi pa iluzornega
občutka lažne svobode.