Analiza nacionalnih dolgoročnih podnebnih strategij: še dolga pot do podnebne nevtralnosti EU
Dolgoročne podnebne strategije bi lahko imele pomembno vlogo pri načrtovanju poti držav članic Evropske unije do podnebne nevtralnosti, vendar morajo biti ambiciozne in odgovoriti na dolgoročna strateška vprašanja.

Poročilo, ki smo ga v Focusu pripravili skupaj z mrežo nevladnih okoljskih organizacij CAN Europe, izpostavlja bistvene razlike med državami članicami glede ambicioznosti strategij, politične odgovornosti in sodelovanja javnosti pri njihovem nastajanju. Slovenija je dolgoročno podnebno strategijo predložila z zamudo, v njej pa večino nujnih ukrepov neambiciozno prestavlja v obdobje po letu 2030.

Novo poročilo se osredotoča na dolgoročne strategije Hrvaške, Češke, Estonije, Madžarske, Portugalske, Poljske, Španije in Slovenije* ter preverja, ali bi strategije teh držav v trenutnem stanju lahko pomagale k temu, da EU doseže podnebno nevtralnost do leta 2040, kot to zahteva cilj omejitve dviga globalne temperature na 1,5°C iz Pariškega podnebnega sporazuma na pravičen način. 

Poročilo denimo ugotavlja, da Češka ni posodobila svoje dolgoročne strategije v skladu z Uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in je ponovno predložila svojo strategijo za razvoj z nizkimi emisijami ogljika, ki jo je pripravila leta 2017. Hrvaška, Madžarska, Slovenija in Španija so svoje strategije predložile z zamudo, sedem držav pa svojih strategij še vedno ni poslalo Evropski komisiji. Med njimi izstopa Poljska, ki je namesto dolgoročne strategije pripravila »Poljsko energetsko politiko« do leta 2040, ki temelji na uporabi fosilnih goriv. Ta dokument, ki ga je koordiniralo finančno ministrstvo, dejansko ščiti državna energetska in velika elektroenergetska podjetja.

Slovenska strategija potrebuje znatno zvišanje ciljev 
Slovenija se je poleg Madžarske, Portugalske in Španije uvrstila med države, ki so v svoje dolgoročne podnebne strategije jasno vključile cilj doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Pri tem pa je potrebno opozoriti na problematičen pristop k podnebni nevtralnosti Slovenije, ki za leto 2030 postavlja izredno nizke cilje, povzete po neambicioznem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. S tem večino ukrepanja prestavlja v obdobje med letoma 2030 in 2050. Večina nujnih ukrepov je tako preloženih na obdobje po letu 2030, kar ogroža doseganje dolgoročnega cilja in bo zelo verjetno povečalo stroške podnebnih ukrepov.

Kot v Focusu izpostavljamo že vse od javne predstavitve osnutka tega ključnega strateškega podnebnega dokumenta, cilji slovenske dolgoročne podnebne strategije niso skladni z zavezami Pariškega sporazuma glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Predlogi, kako strategijo izboljšati, so vključeni v omenjeno poročilo, najdete pa jih tudi v naših komentarjih na strategijo. O nesprejemljivosti trenutne verzije strategije smo opozorili tudi na junijski seji odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

Taj Zavodnik iz okoljske organizacije Focus komentira: “Slovenija bi morala v času svojega predsedovanja EU voditi z zgledom in si zastaviti cilje in ukrepe usklajene s Pariškim sporazumom. Da bi Slovenija dosegla cilj 1,5 ° C iz Pariškega sporazuma, se mora nemudoma pričeti pripravljati na znatno povečanje svojih nacionalnih ciljev in prilagoditev sektorskih ciljev za dosego podnebne nevtralnosti že pred sredino stoletja. Ključen bo tudi njen konstruktivni prispevek k prehodu na čisto energijo, zato mora Slovenija čimprej sprejeti odločitev, da bo najkasneje do leta 2030 opustila premog.”

Poziv Evropski komisiji
Na podlagi novega poročila sodelujoče nevladne okoljske organizacije pozivamo Evropsko komisijo naj od držav članic zahteva čimprejšnjo predložitev nacionalnih dolgoročnih strategij in pripravi oceno vrzeli v skupnih ambicijah. Prav tako ocenjujemo, da bi morala Evropska komisija na podlagi ocene o tem, kako daleč so države članice od cilja podnebne nevtralnosti, pripraviti priporočila za odpravo te vrzeli ter predlagati postopek revizije dolgoročnih strategij za njihovo uskladitev s ciljem omejitve globalne temperature na 1,5 °C. To je nujno za pravičen prispevek EU pri soočanju s podnebno krizo.

Celotno poročilo z naslovom “Getting the long-term planning right: the role of national long-term strategies in achieving climate neutrality in Europe” je dostopno tukaj. 

* Analizirane so bile dolgoročne strategije držav, iz katerih prihajajo nevladne okoljske organizacije, ki so se odzvale pozivu za sodelovanje mreže CAN Europe. Sedem držav pa še vedno ni predložilo svojih strategij Evropski komisiji.