Onesnažen zrak škoduje zdravju že pri nižjih koncentracijah, kot jih dovoljuje zakonodaja

SZO Z NOVIMI SMERNICAMI POTRJUJE: ŽE MANJŠE ONESNAŽENJE ZRAKA LAHKO OGROŽA NAŠE ZDRAVJE

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka (ang. Global Air Quality Guidelines), iz katerih sledi, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so predpisane v obstoječi zakonodaji.

V Focusu, Inštitutu za zdravje in okolje ter na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete v Ljubljani pozdravljamo nove smernice SZO, saj za zaščito zdravja prebivalstva priporočajo veliko strožja merila in potrjujejo potrebo po znatnem zmanjšanju onesnaženosti zraka v mestih. Poziv gre k odločevalcem na mednarodni, nacionalni in lokalni ravni, da izvedejo korenite ukrepe za zmanjšanje škodljivih izpustov ter s tem naslovijo dva problema hkrati: onesnaženost zraka in podnebno krizo.

Od zadnje globalne posodobitve smernic in priporočil SZO leta 2005 je bilo zaznati naraščanje znanstvenih dokazov, ki ocenjujejo povezanost med onesnaženostjo zraka in številnimi negativnimi zdravstvenimi izidi. Posledično je SZO po sistematičnem pregledu zbranih dokazov pričakovano prilagodila skoraj vse ravni ključnih onesnaževal zunanjega zraka. Znižala je ravni za delce PM10 in PM2,5, NO2, SO2 in CO ter opozorila, da je preseganje novih smernic za kakovost zraka povezano z velikim tveganjem za zdravje. Hkrati pa bi njihovo spoštovanje lahko rešilo na milijone življenj - onesnažen zrak vsako leto povzroči do 7 milijonov prezgodnjih smrti, v Evropski uniji do približno 400.000 ter na ravni Slovenije približno 1700.

Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje ter koordinator Partnerstva za okolje in zdravje, komentira: »Smernice so nastale na podlagi več kot 500 preglednih študij ter dajejo smernicam robustnost in gotovost pri koncentracijah škodljivosti onesnaževal zraka na zdravje, še posebej pri ranljivejših skupinah prebivalstva, kot so otroci, nosečnice, nedonošenčki, starejši ljudje ter ljudje s pridruženimi boleznimi (npr. respiratorna obolenja). Za primer, eno takšnih onesnaževal je NO2, ki smo ga letos merili ob prometnicah na več kot 150 lokacijah v Ljubljani. Za omenjeno onesnaževalo je SZO v novih smernicah postavila letno mejo 10 µg/m3, kar pomeni, da je že konstantna izpostavljenost relativno nizkim koncentracijam z vidika zdravja problematična.

Trenutna zakonska letna meja znaša 40 µg/m3, kar je z javnozdravstvenega in okoljskega vidika nesprejemljivo. Podobno velja tudi za ostala onesnaževala, kot so delci (PM) in ozon (O3), za katere obstajajo močni dokazi o negativnih zdravstvenih učinkih. Posledično je na vrsti politika, da se odloči, kako bo ta priporočila upoštevala. V Partnerstvu za okolje in zdravje pozivamo, da slovenski odločevalci priporočila jemljejo resno ter jih pomagajo vključiti v nacionalno in evropsko zakonodajo s sprejetim evropskim načrtom “Zero Pollution Action Plan”.«

Strožji standardi za kakovost zraka pa obenem niso pomembni samo z vidika javnega zdravja, ampak tudi z vidika blaženja podnebnih sprememb.

Marjeta Benčina iz okoljevarstvene organizacije Focus pojasnjuje: »Ukrepi, ki pripomorejo k znižanju toplogrednih plinov, v večini primerov zmanjšujejo tudi koncentracije onesnaževal v zraku. Opuščanje rabe fosilnih goriv v prometu in energetiki ter omejitev (nepravilne) rabe biomase za energetske namene sta ključna pri zmanjševanju družbenih stroškov zaradi onesnaženosti zraka in podnebnih sprememb. Vemo, kateri so ključni ukrepi za izboljšanje zraka v mestih, a so po naših ocenah odločevalci na vseh ravneh še vedno premalo pogumni pri njihovi izvedbi.

V mislih imamo omejevanje osebnega motornega prometa v mestih (nizkoemisijske cone, parkirna politika), zmanjšanje pretočnosti za motorni promet, nižje hitrosti v mestih (30 km/h), brezogljično mestno logistiko, čista vozila, spodbujanje aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa, pa tudi boljši nadzor nad kurilnimi napravami in nad rabo biomase za namene ogrevanja ali v industriji. Da bomo vedeli, kakšna je kakovost zraka v mestih, moramo razširiti mrežo merilnih mest, predvsem na območja, kjer pričakujemo najslabše rezultate.«

Kakšna je kakovost zraka v Ljubljani v kontekstu novih smernic? 
Rezultati merilne kampanje “POZOR: tukaj je dihanje nevarno!”, ki smo jo februarja letos izvedli v Focusu in Inštitutu za zdravje in okolje, so pokazali, da je zdravju zelo škodljiv plin NO2, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil, še vedno prisoten v previsokih koncentracijah.

V konteksti novih smernic SZO pa to pomeni, da po naših meritvah v Ljubljani praktično ni lokacije, kjer koncentracije tega plina ne bi bile škodljive za zdravje (<10 µg/m3).

Celotno sporočilo za javnost, ki smo ga pripravili Focus, Inštitut za okolje in zdravje ter Medicinska fakultete UL v okviru Partnerstva za okolje in zdravje, najdete TUKAJ.

TUKAJ pa najdete vprašanja in odgovore o onesnaženosti zraka, zdravju in standardih kakovosti zraka v Evropski uniji.