»Nazorni prikaz posledic podnebnih sprememb v Sloveniji je opomin vsem nam,« so se strinjali govorci ob otvoritvi Umanoterine razstave Na vroči strani Alp v Državnem svetu in ob tem poudarili, da nujnosti naslavljanja podnebne krize ne smemo spregledati niti kot družba niti kot posamezniki.

Svetovni dnd podnebnih sprememb, ki smo ga obeležili 15. maja, je Umanotera v sodelovanju z Državnim svetom RS organizirala dogodek z otvoritvijo razstave Na vroči strani Alp - življenje v času podnebnih sprememb. Razstava opisuje nevarne posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo občutili v Sloveniji, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Hkrati poudarja pomembno dejstvo: s hitrimi in ambicioznimi ukrepi se takšni prihodnosti še vedno lahko izognemo.

V Sloveniji, ki se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja, zametke posledic globalnega segrevanja že jasno občutimo v obliki pogostejših in daljših vročinskih valov, močnejših suš ter pogostejših ujm in poplav. Takšne spremembe že prinašajo spremenjene pogoje za pridelavo hrane, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, hitrejše širjenje nalezljivih bolezni in veliko gospodarsko škodo. Če bomo nadaljevali z velikimi izpusti toplogrednih plinov, se bodo posledice podnebnih sprememb v prihodnosti še nevarno stopnjevale.     

To dejstvo izpostavlja tudi razstava Na vroči strani Alp, ki jo je Umanotera zasnovala na podlagi ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja Agencije Republike Slovenije za okolje. Prikazane so fotografije šestih prepoznavnih slovenskih krajev - Ljubljane, Lipice, Pohorja, Ptuja, Mangarta in Pirana - njihove podobe danes in konec 21. stoletja, če se bo uresničil najbolj črni scenarij nadaljevanja velikih globalnih izpustov toplogrednih plinov. Iz njih je razvidno, da bomo posledice podnebnih sprememb občutili vsi in v vseh delih države. Razstava prikazuje tudi pričakovane vplive podnebnih sprememb na pridelavo hrane, oskrbo z vodo, zdravje in migracije.

Vendar pa »namen razstave ni vzbujati strah, ampak opozoriti, da se s hitrimi in ambicioznimi ukrepi nevarnim posledicam podnebnih sprememb še vedno lahko izognemo«, je v uvodnih besedah na današnjem dogodku v Državnem svetu poudarila Nika Tavčar iz Umanotere. Zato razstava v zadnjem delu govori o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb ter o vlogi države, lokalnih skupnosti in vsakega posameznika pri prehodu v podnebno nevtralno družbo.  

Predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca je ob otvoritvi razstave poudaril, da Državni svet gosti razstavo, ker prepoznava odgovornost političnih institucij pri sprejemanju trajnostnih podnebnih politik. Dodal je: »Narava nas je že večkrat opozorila, da je Slovenija podnebnim spremembam močno izpostavljena. Vendar pa sem prepričan, da podnebno krizo znamo in zmoremo ublažiti in ohraniti Slovenijo kot naravni biser na sončni strani Alp, tistih Alp z belimi vrhovi v vseh letnih časih.«

Državni svetnik Tomaž Horvat je izpostavil, da posledice podnebnih sprememb najbolj občutimo v svojem lokalnem okolju. Zato morajo pri prehodu v podnebno nevtralno družbo odgovorne lokalne skupnosti narediti vse, kar je v njihovi moči za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa krepiti svojo odpornost s prilagajanjem podnebnim spremembam, ki se jim ni mogoče izogniti.

Da je Slovenija močno izpostavljena podnebnim spremembam je potrdil tudi Gregor Vertačnik iz Agencije RS za okolje. Predstavil je ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, ki napovedujejo stalno naraščanje temperature in spremembe v količini in porazdelitvi padavin. Poudaril je tudi, da bo to pripeljalo do pogostejših in močnejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so na eni strani suše in na drugi strani poplave.

Dr. Jonas Sonnenschein iz Umanotere je v svojem nagovoru poudaril, da neukrepanje glede podnebne krize poleg že znanih negativnih posledic za družbo in naravo prinaša tudi visoke finančne stroške. Ob tem je izpostavil vlogo države in njenih institucij v boju s podnebno krizo: »Vsi, ki delajo v temu hramu demokracije, bi morali bdeti nad tem, da sprejeti dokumenti in politike odsevajo mednarodne podnebne zaveze in da temeljijo na znanstvenih ugotovitvah.«

Ob zaključku je omenil še zgodovinsko edinstveni položaj, v katerem se bo že čez dober mesec nahajala Slovenija, ki lahko med predsedovanjem Svetu Evropske unije dejansko vpliva na mednarodno podnebno politiko in tudi tako spodbudi k hitrejšemu ukrepanju glede podnebne krize.

Fotografije z dogodka najdete na povezavi.
Posnetek celotnega dogodka je na voljo na povezavi.
Razstavo Na vroči strani Alp si lahko v virtualni obliki ogledate tukaj.