Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20210419133842405




Zmajeve linije po moji Koroški in Slovenj Gradcu

sreda, 21. april 2021 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Aurigo

Moja ljuba Koroška. V srce se mi je bolj prirasla tista iz Avstrijskega dela ali t.i. Karantanija. Posebej v srži dveh krajev – dveh svetih Mihaelov – eden kraj leži pod Štalensko goro, drugi kraj pa ob reki Krki, grad Hochosterwitz, Šentvid na Koroškem, Železna kaplja, Dobrla vas, Mohliče in Junska Gora.

Ampak tudi slovenska Koroška ni od muh. Pred Pankracijevo cerkvijo sem doživel deja-vu, ko sem postal pred vhodom Svetih stopnic s poslikanimi oboki. Za odstrtje zmajevih črt, je v deležu več kot četrtine mojih raziskovanj sokriva dečva iz tega mesta. Srečal sem jo v temni poletni noči pred dobrimi dvajsetimi leti, v kraju kjer stoji hram arhangela Mihaela.

Kupid (ova puščica) in Psiha. Poželenje in hrepenenje. Iz tega prepleta dogodkov, me je nazadnje zanimalo le to, kaj vse se skriva od - zadaj. Kaj se od-zadaj skriva, za rdečo debelo žametno zaveso Twin Pinksov. Zato jo naslavljam: Božanska Zemlja.

Beli konj
Tisti večer sem jo videl,
v Petelinji dvorani,
igrajoč jo na korejske citre.

Tisto noč sem uzrl mandljeve oči,
v zeleni dolini,
v noči kresnic po Moji krivdi.

Ob reki Ishigawi
je poplesavala v času Jurjeva
tisti večer s spomini,
v belih tančici.

Razmiki stoletij - med nama,
in črni žerjavi,
ki letijo v z zgodnjem jutru,
nad bleščečo gladino jezera.

Tisti večer,
ki pride venomer,
le enkrat v življenju.

V zadnjih desetih letih sta bil širši javnosti ponujeni dve teorije energetskih linij o teh prostorih Koroške. Prvo teorijo zagovarja slovenjegraška muzealka, o pogledu iz Starega gradu, in energetskih črtah na Legen in Marijino romarsko cerkev na gričku Hom poleg Slovenj Gradca. Tekst je bil objavljen v časopisu Delo z naslovom: "Slovenj Gradec v trikotniku poganskih točk«. Besedilo govori o treh praslovanskih – staroverskih točkah, dominantnemu vrhu, ki je posvečen vrhovnemu Bogu (grško Pankratius – tisti, ki vrhovno vlada), ter Juriju (Legen) in Mari (Hom) med katerima teče reka Mislinja.

Drugo teorijo o energetskih linijah v Mislinjski dolini je razvil znanstveni svetnik dr. Andrej Pleterski leta 2014 v knjigi Kulturni genom Prostor in njegovi ideogrami mitične zgodbe na podlagi krakovske bajke o Kraku. V knjigi Kulturni genom avtor opisuje mitično krajino, ki je zasnovana na treh elementih ali tročanu: elementu ognja, vode in zemlje (v tem primeru manjka četrti element: zrak) in z obrednim kotom 23,6°, preko mitološkega poljskega bitja Krakna (Vouvel, Vavela). To mitično krajino mislinjske doline in okolice ter čaščenjem staroverskega mesta je kasneje ponotranjila krščanska religija in ga prenesla v svoje domovanje preko postavitve krščanskih cerkva v teh krajih. Puščava s cerkvijo svetega "Pankracija nad Starim trgom, cerkev svetega Jurija v Legnu, sveta Marija na Homcu (zemlja), sveti Lenart na Turjaku (voda), sveta Neža ali Agnes v Selcah (agni je ogenj), sveta Uršula na Plešivcu (ogenj), Pohorje ter Vodriž (voda) (Pleterski, 2014: 337-362). Kje v tej razporeditvi svete geometrije je na primer element zraka, morda sveti Juriji v Legnu? Obe teoriji sta zanimivi, predvsem druga z vpeljavo treh elementov v mitični prostor, a vseeno obe izražata avtorjevi resnici. Se pa Pleterski z obrednim kotom 23,6° res približa pravemu kotu križa 22,5°, ki je včasih v naravi večji ali manjši, zaradi Zemljine ukrivljenosti.

Magister dixit ali prevedeno "mojster je izrekel": Ključna točka mislinjske doline je nekdanji Stari grad oziroma cerkev svetega Pankracija - ecclesia sancti Pancratii de Graz. Zakaj? Ker gre čez to cerkev ena glavnih energetskih linij. In sicer Mihaelova zmajeva črta. Moška energija. Ko sem prvič prišel na ta »plac« in ugledal Štacjon, pred Svete stopnice – sem doživel "deja vu". Poslikave po zidu in stropu Svetih stopnic so iz pasijona. Stopnice je poslikal štajerski baročni slikar Anton Lechingerj konec 18. stoletja. Svete stopnice naj bi bile dozidane šele v 18. stoletju. Veliko časa sem se sam pri sebi spraševal, kaj naj bi to pomenilo "že videno" pri tem svetem Pankraciju? Sem te stopnice kdaj videl v preteklosti v tem življenju, recimo na televiziji? Kajti do tistega trenutka nisem hodil po teh krajih. O "deja vu" ali po naše: "že videnem" obstaja več izhodišč. Eden od raziskovalcev tega pojava Vernon M. Neppe pravi: »Da sedanja izkušnja spominja na negotovo preteklost.«


Slika 1: Vhod v Svete stopnice

Deja vu traja le nekaj sekund ali največ do minute. Nekateri jo razglašajo tudi za mistično izkušnjo. Drugi pravijo, da ta trenutek zrenja prihaja iz sanj. "Deja visite" pomeni, da ste določen kraj recimo obiskali kot majhen otrok in so ostali le drobci spomina v vas. Holografska teorija pravi: »Nekateri delci trenutnega holograma, sovpadajo z elementi drugega holograma (pretekli čas).« Sam se bolj nagibam k teoriji reinkarnacije, saj pravi, da si nekoč v preteklem življenju že bil na tem kraju. Razlaga zakaj ti to tako zarezano ostane v spominu zavesti pa kdaj drugič. Vendar bom vseeno malo načel to temo iz enega mojega drugega deja vu trenutka. To je bil moj drugi obisk Poljske, obiskal pa sem Krakov. Deja – vu sem doživel ob prvem srečanju z znamenito renesančno krakovsko stavbo Suknience ali Dvorano blago, kjer so trgovali z blagom v središču mesta. To stavbo so zgradili okoli leta 1600. Občutek je bil takšen, kot da se poznava s tem mestnim središčem že nekaj časa, takšen domač občutek, medtem ko so mi bili ostali predeli Krakova kar nekako tuji. S Poljsko, je bilo povezano moje preteklo življenje. Pri mojem prvem obisku Poljske in vrnitvi iz Varšave po letu 2000 sem imel isti dan sanje, kako so nas mladi nemški vojaki odpeljali v koncentracijsko taborišče. A še pred temi sanjami sem imel sanje, kako sem dočakal osvoboditev v koncentracijskem taborišču. Ta zgodba je opisana v tekstu Velika pot 6 na Pozitivkah (http://www.pozitivke.net/article.php?story= VelikaPot6&query=velika%2Bpot). Zatorej se bolj nagibam, da lahko takšni deja-vu dogodki povezani s preteklim življenjem. Kaj bi rekli psihiatri o travmi?

Vse kar lahko sam dodam o posameznem trenutku deja – vu, da naj oseba ne posega v trenutek s svojimi mislimi – ne vpleta misli, kdaj sem to videl, ampak trenutek deja-vu samo opazuje, da ta trenutek čim dlje podaljša. To je zelo podobna dinamika, kakor pri trenutku razsvetljenja. Iskanje dogodkov in krajev iz preteklih življenj je kakor iskanje igle v kopici sena – razen v primeru, če se tvoj um totalno osvobodi!

Gotska cerkev svetega Pankracija je bila zgrajena okoli leta 1240, kjer je predhodno v 11. stoletju že stal grad Werianta de Greza (Weimar-Orlamünde) imenovan Windesgrez castrum. Zaradi upora Werianta, je ta grad kasneje prevzela rodbina Spanheimov. Pankracijevo cerkev je zgradil oglejski patriarh Bertold Andeški-Meranski (1180-1250). Stala je znotraj grajskega kompleksa.


Slika 2: Cerkev svetega Pankracija


Slika 3: Obzidje z vidnimi strelnimi linami

Zasnova cerkve je v osrednjem delu kvadratna (14,8 m), in iz nje izhaja sveta geometrija osemkrakega križa. Ne vem, če boste v Sloveniji še naleteli na takšno postavitev, razen na templjarsko cerkev v Ljubljani, ki je po svoji zasnovi že oktogonalna. Sam grad naj bi konec 15. stoletja porušil ogrski vojskovodja Jakob Szekely.

Še nekaj o mučencu svetemu Pankraciju, ki se je rodil v Frigiji in se po smrti staršev s stricem preselil v Rim. S strani rimske oblasti je obglavljen pri štirinajstih letih leta 304, ker ni hotel slaviti rimske bogove. Sveti Pankracij je eden od ledenih mož in praznuje 12. maja. Predstavljen je v belem oblačilu (nedolžnost) s palmo v roki in knjigo, ali v rimskem vojaškem oblačilu, včasih tudi kot vitez. Zakaj te zadnji dve predstavitvi, mi ni povsem jasno. Je zavetnik otrok, proti krivemu pričanju, proti krivoverstvu, priprošnjik proti glavobolom in zavetnik nemških vitezov. Na mestu v Rimu, kjer je umrl, je škof postavil cerkev svetega Pankracija, kjer naj bi hranili kot relikvijo njegovo glavo. Grška izpeljanka Pankretas pomeni vsemogočen.


Slika 4: Gotski oboki na antičnem stebru – na nebu igrajo na glasbila angeli


Slika 5: Kip Marije z mečem v srcu na vrhu Svetih stopnic


Slika 6: Nebo

Mihaelova zmajeva linija, ki teče čez Pankracijevo cerkev je povezana še z eno staro naselbino in sicer s poštno postajo Rimljanov Colatio in antično naselbino, ki je ležala ob rimski cesti Celea-Virunum (Celje-Virunum). V tem naselju, desno od Mihaelove zmajevke je bil postavljen tempelj Jupitra - Depulsorja. Nekaj arheoloških izkopavanj so naredili na tem področju Colatia, ampak najbrž so arheologi še premalo raziskovali ta prostor.

Slovenjgradec
Le dve zanimivi osrednji, historični točki sta v samem Slovenj Gradcu. Prva točka je gotska cerkev svete Elizabete, druga točka dvorec Rotenturn. V kolikor boste sedeli v mestni kavarni ob zidu in si tam privoščili kavico, boste že vpijali energije zmajeve črte svete Marjete, ki se nadaljuje na cerkev svete Elizabete. Če boste tam sedeli v soboto, boste morda celo srečali pevca Adija in ga poprosili, da vam kakšno njegovo pesem zapoje: Zlo počas, Je treba delat, Za srečo se pobrigaj sam ali v teh norih koronskih časih: Jaz ne grem v šolo.

Cerkev svetnica Elizabete je bila postavljena že leta 1251. Nad vhodom v cerkev je napis: »Pod mogočnim varstvom svete Elizabete«. Osrednji del cerkve je gotski. Glavni oltar in ostala oprema sta v glavnem iz obdobja baroka. Zmajevo črto svete Marjete v cerkvi svete Elizabete označujejo na desni strani cerkve votivna slika brezjanske Marije, votivne majhne sveče in še naprej v oknu vstavljen sodobni vitraž svetega Jurija. Postavitev vitraža je novejše delo, kopje svetega Jurija ne prebada zmajev gobec, ampak njegovo krilo. Ob desni strani brezjanske Marije so polepljene fotografije otrok in odraslih oseb, verjetno votivno za zdravje. Pod sliko pa je nekdo s črnim flomastrom izpisal: »Za mlade: Za pravega partnerja je potrebno moliti!« Zapis preveč vnetega vernika pod sliko, me je prav nasmejal.


Slika 7: baročni oltar v sveti Elizabeti


Slika 8: Brezjanska Marija


Slika 9: Boj svetega Jurija z zmajem


Slika 10: Nagrobnik družine Krištofa Gaisrucka, na vrhu dve viteški čeladi, prva z rogovjem na drugi bi bil lahko tudi zmaj

V cerkvi lahko najdete tudi razpelo z enim najbolj razcefranim Kristusom. Le malo takšnih sem videl po slovenskih cerkvah. V cerkvi je bila zame zanimiva tudi slika Marije Usmiljenja.


Slika 11: Gotski obok in freska svete Elizabete z vrtnicami


Slika 12: Razpelo


Slika 13: Marija Misericordis z osem krakim križem na plašču

»Sledi Belemu Zajcu:
Živio Neo! Matrika te ima… Sledi Belemu Zajcu« (The Matrix)

Sosednja cerkev svetega Duha ima na vratih železen osemkraki križ. Pri vseh tem mojih obiskih nisem mogel zaznati, zakaj je ta gotska cerkev svetega Duha iz leta 1420 ali mestna špitalska cerkev postavljena prav zraven glavne cerkve. Pokrita je s skrilavci in ima majhen stolpič. Vsakič, ko sem bil v Slovenj Gradcu je bila zaprta. Na zadnjem obisku pa mi je vseeno iz oken uspelo poslikati njeno notranjost. Ko sem vrisoval zmajeve linije po ulicah, sem že menil, da sem odkril Belega Zajca iz Aličine dogodovščine, vendar ko sem prav pogledal po križiščih, sem opazil, da sem se zmotil. Posebej zato, ker sem na fotografiji opazil znamenja za linijo. Na desni strani je oltar s kipom svetega Florjana, na vrhu oltarja je kip svetega Mihaela s tehtnico, v ozadju pa je del freske, vsaj mislim s črnim hudičkom. Ko pa sem malce bolje si ogledal Florjanov oltar, sem z muko nad njim odkril še sliko viteza svetega Jurija, ki drži konico kopja v zmajevem gobcu. Naslednjič moram še to točko preveriti.


Slika 14: Cerkev svete Elizabete in cerkev svetega Duha pokrita s skrilavci


Slika 15: Oltar svetega Florijana, z Jurijem – cerkev svetega Duha

Marjetina zmajeva linija se nadaljuje na eni strani na slovenjgraško bolnišnico, na drugi strani pa ob Črnem venetskem konju, stvaritvi umetnika Oskarja Kogoja, na dvorec Rotenturn, ki je nastal iz Schulthauzingerjeva stolpa (1361). Stavba je bila pozidana v sredini 17. stoletja s strani grofa Kulmerja, dokončno pa končana leta 1755. Trenutno v dvorcu Rotenturn domuje Mestna občina Slovenj Gradec. Letnice navajam zaradi tega, da je razvidno, kdaj so že postavljali pomembne objekte na energetskih črtah.


Slika 16: Dvorec Rotenturn

Cifra iz Matrice pravi: »Nevednost je blaženost«. Nekaj takšnega se zapiše tudi našemu največjemu poetu v pesmi O Vrba!:
Srečna draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta;
de b' uka žeja me iz tvojga sveta
speljal ne bila, goljufiva kača!

Ali po domače povedano, če si neveden, si lahko blažen. Ker nimaš tega znanja, da bi vedel o védenju.

Vsaj dve energetski črti potekata čez območje manjšega hribčka Tičnice pri Legnu. Tičnico kot sveto mesto iz predkrščanskega verovanja na slovenskih tleh, kraj kjer duša umrlega zapusti preko ptice človeško telo, je vpeljal v svojem življenjskem delu Tičnice iz naravoverja (2013) učitelj Leopold Sever (1939-2019). Običajno Tičnica nastopa v paru skupaj Gradiščem, utrjeno naselbino z zidom na vzpetini. V Sloveniji se nahaja preko 190 krajev z nazivom Tičnica ali njegovim sinonimom.


Slika 17: Kapelica na vhodu v Slovenj Gradec s svetim Jurijem, ki s kopjem prebada zmajev gobec

Naj zaključim ta tekst po tolikih letih s svojo resnico.

Čez cerkev svetega Jurija v Legnu teče zmajeva linija svetega Jakoba. Naj vam še dodam, da ta energetska linija teče naprej na cerkev svete Barbara (824 m) in naprej na Ertarjev vrh (1229 m). Na prostoru cerkve Svete Barbare je močno energijsko polje, saj jo sekajo tri zmajeve linije. Zakaj pa bi drugače v hribu zgradili to gotsko cerkvico?

Čez cerkev svete Marije na Homcu teče 32 zmajeva črta.

Čez razvaline gradu Vodriž (Wiederdriess) poteka zmajeva linija svetega Roka. Prvič se grad omenja leta 1338, ko so si trije brati Hebenstreit razdelili različne dele tega gradu. Grad je začel propadati v 18. Stoletju in je sedaj v ruševinah.

Čez cerkev svetega Lenarta v Mislinji teče zmajeva linija svete Marjete, čez to cerkev pa poteka še ena pomožna zmajeva črta.

Čez cerkev svete Neže na Selovcu teče 32 pomožna zmajeva črta, v smeri: vzhodsever –zahodjug.

Čez sveto Uršulo na Plešivcu ali Uršlji gori teče 32 pomožna zmajeva črta, ki nima nobene konkretne povezave s prej naštetimi energetskimi linijami.

Še kaj več boste prebrali o zmajevih črtah po teh krajih v poglavju o moji Koroški in Slovenj Gradcu v knjigi Zmajeve črte po severu Slovenije. Tekst Zmajeve linije po moji Koroški in Slovenj Gradcu je iz knjige: Zmajeve črte po Gorenjski (Kranj), Koroški (Slovenj Gradec), Štajerski (Maribor), Spodnje Podravje (Ptuj), Prekmurju (Murska Sobota) ali Zmajeve linije po severu Slovenije – Razodetje arhangela Mihaela.


Slika 18: Tri zmajeve linije po Slovenj Gradcu - Zmajeva črta svete Marjete in zmajeva linija M. Magdalene

PS
Zdanjšnji časi, ki jih je ustvarila svetovna elita s svojimi lokalnimi hlapci, je samo za namen zniževanja skupne človeške zavesti. Sejanje straha, zapiranje, "lockdowni" in ostale neumnosti so samo za namen preprečevanja dviga človeške zavesti. Podobna zgodba se je izrodila že leta 2007-2010 ob umetno nastavljeni ekonomski krizi s strani elit. Pred tem razvijajoče se duhovnost ljudi, različnih gibanj, se je zaustavila za vsaj par let. Ponoven razvoj duhvnosti se je začel šele leta 2015-2016 pri nas, zato je bilo treba spustiti virus v svet in sedaj vpeljati svetovno zapiranje v domove, druženje, rokovanje, objemanje........

VIR:
Andrej Pleterski: Kulturni genom. Prostor in njegovi ideogrami mitične zgodbe. Studia mytholgica Slavica – Supplementa, Znanstveno raziskovalni center SAZU 2014
KPM, Kulurni spomeniki v Mestni občini Slovenj Gradec, https://www.kpm.si>13-sv-Pankracij

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20210419133842405







Domov
Powered By GeekLog